Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.6.2011 10:56:42

Primerjava ZPIZ-1 in ZPIZ-2 po kategorijah zavarovancev, ki morajo biti obvezno zavarovani

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Opomba: Članek je pripravljen na podlagi razpoložljivih informacij na dan 30.5.2011 in bo

Opomba: Članek je pripravljen na podlagi razpoložljivih informacij na dan 30. 5. 2011 in bo po potrebi še dopolnjevan.

ZAVAROVALNA PODLAGA

Zavarovanci so vse osebe, ki so se po zakonu dolžne obvezno zavarovati, in tudi tiste osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. V primerih, ko oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, je ZPIZ-1 v 25. členu določal, da se taka oseba zavaruje po tisti podlagi, ki je bila v zakonu navedena pred drugimi podlagami (primer: zaposleni v RS so v zakonu navedeni pred vsemi ostalimi podlagami). Podobno, ne pa enako, določa tudi 13. člen predloga ZPIZ-2: »Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi, razen če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni časV obrazložitvi k 13. členu je zapisano: »Če oseba istočasno opravlja različna dela v odvisnem razmerju ali opravlja več različnih dejavnosti, od katerih bi lahko bila vsaka zavarovalna podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, se mora oseba zavarovati po tisti zavarovalni podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, razen če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas.« Poenostavljeno povedano: če oseba ni zavarovana za polni delovni čas, vrstni red zavarovalnih podlag ne velja.

UREDITEV V ZPIZ-1

I. KATEGORIJA ZAVAROVANCEV ZAPOSLENI V REPUBLIKI SLOVENIJI

V to kategorijo sodijo:

- delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije;

- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

- delavci, zaposleni pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno;

- tujci, ki so na območju Republike Slovenije zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če mednarodni sporazum ne določa drugače;

- osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

207. člen določa osnove za plačilo prispevkov, 208. člen pa najnižjo in najvišjo osnovo za plačilo prispevkov.

Osnova za plačilo prispevkov zavarovancev iz te kategorije je plača oz. nadomestilo plače. Prispevki za obvezno zavarovanje se plačujejo iz plače in iz nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o zdravstvenem zavarovanju, če ni z zakonom drugače določeno. Prispevki za obvezno zavarovanje se obračunajo in plačajo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami, če poseben zakon ne določa drugače. Najnižja osnova za obračun prispevkov je znesek minimalne plače.

Izjema so delavci, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino. Njihova osnova za plačilo prispevkov je plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. člen določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca, 223. pa za plačilo prispevkov delodajalcev.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za PIZ (15,50 %) so zavarovanci. Če se prispevki plačujejo od najnižje osnove (minimalne plače), je prispevek za PIZ zavarovanca dolžan plačati zavarovanec, vendar le za tisti del prispevka, ki odpade na plačo oz. nadomestilo plače, delodajalec pa mora plačati tisti del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo (minimalno plačo) in plačo oziroma nadomestilom plače. V praksi je to t. i. obračun fiktivne razlike do minimalne plače.

Plačilo prispevkov za PIZ delodajalca (8,85 %) bremeni delodajalce. Breme delodajalcev so tudi prispevki za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %). Za zavarovance, ki jim ZZZS[1] izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, plača prispevke delodajalca za PIZ in za primer poškodb pri delu ter poklicnih bolezni ZZZS.

II. DRŽAVLJANI RS, ZAPOSLENI PRI TUJCIH (14. člen)

V to kategorijo obveznega zavarovanja sodijo državljani RS, ki so:

- na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih ali tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če mednarodni sporazum ne določa drugače;

- zaposleni v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije oziroma so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;

- zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, pa z njo ni sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, ali v njej ne morejo uveljavljati pravic do pokojnin oziroma do invalidnin določenih s tem zakonom, oziroma jih ne morejo uživati izven navedene države, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani v Republiki Sloveniji oziroma so imeli neposredno pred odhodom v tujino stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

207. člen določa osnove za plačilo prispevkov, 208. člen pa najnižjo in najvišjo osnovo za plačilo prispevkov. Osnova za plačilo prispevkov zavarovancev iz te kategorije je plača oz. nadomestilo plače. Prispevki za obvezno zavarovanje se plačujejo iz plače in iz nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o zdravstvenem zavarovanju, če ni z zakonom drugače določeno. Prispevki za obvezno zavarovanje se obračunajo in plačajo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami, če poseben zakon ne določa drugače. Najnižja osnova za obračun prispevkov je znesek minimalne plače.

Izjema so delavci, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino. Njihova osnova za plačilo prispevkov je plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. člen določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca, 223. pa za plačilo prispevkov delodajalcev.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za PIZ (15,50 %) so zavarovanci. Če se prispevki plačujejo od najnižje osnove (minimalne plače), je prispevek za PIZ zavarovanca dolžan plačati zavarovanec, vendar le za tisti del prispevka, ki odpade na plačo oziroma nadomestilo plače, delodajalec pa mora plačati tisti del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo (minimalno plačo) in plačo oziroma nadomestilom plače. V praksi je to t. i. obračun fiktivne razlike do minimalne plače.

Plačilo prispevkov delodajalca za PIZ (8,85 %) in plačilo prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %) bremeni delodajalce le za državljane RS, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih ali tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če mednarodni sporazum ne določa drugače (prva alineja). Državljani iz ostalih dveh kategorij, zaposleni pri tujcih, so sami zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za PIZ ter za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za zavarovance, ki jim ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, plača prispevke delodajalca za PIZ in za primer poškodb pri delu ter poklicnih bolezni ZZZS.

OBRAČUN IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV

Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje ureja Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Ta zakon (ZPSV) v 4. členu določa, da se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere se plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

S 1. januarjem je začel veljati Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Zakon v 135. členu ureja prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti.

UREDITEV V ZPIZ-2

I DELAVCI V DELOVNEM RAZMERJU (14. člen)

V to kategorijo sodijo:

- delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije;

- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

- delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno;

- delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače;

- državljanke ali državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države;

- osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

144. člen ZPIZ-2 določa osnove za osebe v delovnem razmerju. Podobno kot velja v ZPIZ-1, ZPIZ-2 v 144. členu določa, da je osnova za plačilo prispevkov plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi. Prispevki se plačujejo tudi od:

- zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;

- zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina, in

- zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Še vedno so izjema delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno. Zanje je osnova plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.

Isti člen določa tudi najnižjo osnovo za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače. Najnižja osnova za te skupine zavarovancev ne bo več minimalna plača, ampak 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

152. člen ZPIZ-2 določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca, 153. člen pa zavezance za plačilo prispevkov delodajalcev.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev PIZ so zavarovanci. Podobno kot je prej veljalo za obračun in plačilo prispevkov od razlike do minimalne plače, ZPIZ-2 določa, da je zavarovanec zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za PIZ le za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače. Za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plačo ali nadomestilom plače delavca, pa je zavezanec delodajalec.

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za PIZ so delodajalci. Zavarovanci so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za PIZ, če gre za:

- državljanke ali državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države;

- osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

Kadar je zavezanec za plačilo tega prispevka Zavod za zdravstveno zavarovanje po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (npr. boleznine v breme zavoda), je omenjeni zavod zavezanec za plačilo tega prispevka.

OBRAČUN IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 bi prenehali veljati nekateri členi iz ZPSV, ki sedaj ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje.

Gre za 2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in za 3. in 6. člen ZPSV v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ti prispevki se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2. To pomeni, da je osnova za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje enaka osnovi za prispevke za obvezno PIZ.

Ostali prispevki (prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje) se bodo še naprej plačevali od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, kot je doslej določal 4. člen ZPSV.

POVZETEK RAZLIK MED ZPIZ–2 IN PRIMERJALNI IZRAČUN PRISPEVKOV

  1. Preimenovanje in razširitev I. kategorije zavarovancev

»Zaposleni v RS« iz ZPIZ-1 so v ZPIZ-2 vključeni v kategorijo »Delavci v delovnem razmerju«. Mednje sodijo tudi zaposleni pri tujcih, ki so bili po ZPIZ-1 ločena kategorija. ZPIZ-1 med zaposlene v RS uvršča tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katero prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, če niso bile zavarovane na drugi podlagi, ZPIZ-2 pa to kategorijo obravnava posebej, v 18. členu. Za razliko od ZPIZ-1, ZPIZ-2 definira delo v okviru drugega pravnega razmerja: podjemna, avtorska ali druga pogodba civilnega prava, malo delo, kot prokurist ali poslovodna oseba … Več o tem v nadaljevanju.

  1. Sprememba najnižje zavarovalne osnove za delavce v delovnem razmerju

Najnižja zavarovalna osnova v ZPIZ-2 ni več minimalna plača, ampak 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Minimalna plača trenutno znaša 748,10 EUR, zadnja povprečna letna plača zaposlenih v RS, preračunana na mesec, pa 1.494,88 EUR (17.938,56 EUR je zadnja znana povprečna letna plača zaposlenih).

410. člen ZPIZ-2 določa odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu. Najnižja osnova za plačilo prispevkov bi se v prehodnem obdobju postopno zviševala. V letu 2011 in 2012 bi bila najnižja osnova za plačilo prispevkov v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa bi se vsako leto zviševala za dva odstotka, dokler ne bi dosegla zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

Leto 2016

Leto 2017

50 %

52 %

54 %

56 %

58 %

60 %

  1. Zavezanci za plačilo prispevkov za primer poškodbe pri delu

ZPIZ-1 je v 223. členu določal, da so zavezanci za plačilo prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni za to skupino zavarovancev delodajalci. ZPIZ-2 ne določa zavezanca za plačilo tega prispevka.

  1. Prispevki za zdravstveno zavarovanje

ZPIZ-2 določa, da se tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje določajo skladno z osnovo iz 144. člena ZPIZ-2. Te osnove je prej določal 3. člen ZPSV, ki bi v primeru sprejetja ZPIZ-2 prenehal veljati. Z izjemo najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, ki bi po koncu prehodnega obdobja znašala 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, med obstoječo zakonodajo in ZPIZ-2 ni bistvenih razlik.

Primer:

Skladno s predstavljeno tabelo najnižjih osnov, določenih v ZPIZ-2, lahko pripravimo primerjavo med najnižjimi osnovami za obračun prispevkov v ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

Pri primerjavi bomo izhajali iz predpostavke, da znaša zadnja povprečna letna plača zaposlenih v RS, preračunana na mesec, 1.494,88 EUR, minimalna plača v RS pa 748,10 EUR. Predpostavili bomo, da se niti minimalna plača niti povprečna letna plača zaposlenih v RS ne bosta spreminjali.

Leto

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-1

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-2

RAZLIKA MED OSNOVO PO ZPIZ-1 in ZPIZ-2

2011 in 2012

748,10 EUR

747,44 EUR (50 %)

0,66 EUR

2013

748,10 EUR

777,34 EUR (52 %)

-29,24 EUR

2014

748,10 EUR

807,24 EUR (54 %)

-59,14 EUR

2015

748,10 EUR

837,13 EUR (56 %)

-89,03 EUR

2016

748,10 EUR

867,03 EUR (58 %)

-118,93 EUR

2017

748,10 EUR

896,93 UER (60 %)

-148,83 EUR

Iz tabele lahko ugotovimo, da bi bila najnižja osnova za prispevke po končanem prehodnem obdobju (leto 2017) višja od trenutno najnižje osnove za obračun prispevkov za 148,83 EUR.

Če delodajalec izplačuje plačo ali nadomestilo plače, ki je enaka ali višja od najnižje osnove za obračun prispevkov, ZPIZ-2 ne bi prinesel sprememb pri obračunu in plačevanju prispevkov.

ZPIZ-2 bo vplival na tiste delodajalce in osebe v delovnem razmerju, ki prejemajo plačo ali nadomestilo plače, ki je nižje od najnižje osnove za obračun prispevkov za ZPIZ-2.

Če bi delavec v letu 2012 prejemal plačo na ravni minimalne plače, bi morali tem delavcem obračunati t. i. fiktivno razliko do najnižje osnove za obračun prispevkov. Takih primerov bi bilo verjetno veliko. Prispevki, ki bi jih morali obračunati od te razlike, so:

- prispevki za PIZ zavarovanca (15,50 %) in prispevki za PIZ delodajalca (8,85 %) in jih plača delodajalec;

- prispevek za starševsko varstvo zavarovanca (0,10 %) plača zavarovanec, prispevek za starševsko varstvo delodajalca pa delodajalec;

- prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti (za zaposlovanje) zavarovanca (0,14 %) plača zavarovanec, prispevek delodajalca (0,06 %) pa delodajalec.

Za primerjavo med ZPIZ-1 in ZPIZ-2 bomo vzeli najnižje osnove iz leta 2017. Predpostavili bomo, da delavec prejme bruto plačo v višini minimalne plače, tj. 748,10 EUR.

BRUTO PLAČA = MINIMALNA PLAČA = 748,10 EUR

NAJNIŽJA OSNOVA ZPIZ-1 = MINIMALNA PLAČA = BRUTO PLAČA

PRISPEVKI SE OBRAČUNAJO OD PLAČE

PRISPEVKI ZAVAROVANCA OD PLAČE (748,10 EUR)

 

PRISPEVKI DELODAJALCA OD PLAČE (748,10 EUR)

 

PIZ (15,50 %)

115,96 EUR

PIZ (8,85 %)

66,21 EUR

ZZ (6,36 %)

47,58 EUR

ZZ (6,56 %)

49,08 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

ZAP. (0,14 %)

1,05 EUR

ZAP. (0,06 %)

0,45 EUR

   

POŠK. PRI DELU (0,53 %)

3,96 EUR

SKUPAJ

165,33 EUR

SKUPAJ

120,44 EUR

NAJNIŽJA OSNOVA ZPIZ-2 > MINIMALNA PLAČA

PRISPEVKI SE OBRAČUNAJO OD PLAČE

PRISPEVKI SE OBRAČUNAJO OD RAZLIKE MED PLAČO (748,10 EUR) IN NAJNIŽJO OSNOVO (896,93 EUR)

PRISPEVKI ZAVAROVANCA OD PLAČE (748,10 EUR)

 

PRISPEVKI DELODAJALCA OD PLAČE (748,10 EUR)

 

PIZ (15,50 %)

115,96 EUR

PIZ (8,85 %)

66,21 EUR

ZZ (6,36 %)

47,58 EUR

ZZ (6,56 %)

49,08 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

ZAP. (0,14 %)

1,05 EUR

ZAP. (0,06 %)

0,45 EUR

   

POŠK. PRI DELU (0,53 %)

3,96 EUR

PRISPEVKI, KI BREMENIJO ZAVAROVANCA OD RAZLIKE MED PLAČO IN NAJNIŽJO OSNOVO (148,83 EUR)

 

PRISPEVKI, KI BREMENIJO DELODAJALCA OD RAZLIKE MED PLAČO IN NAJNIŽJO OSNOVO (148,83 EUR)

 

SV (0,10 %)

0,15

PIZ (15,50 %)

23,07

ZAP. (0,14 %)

0,21

PIZ (8,85 %)

13,17

   

SV (0,10 %)

0,15

   

ZAP. (0,06 %)

0,09

SKUPAJ

165,69

SKUPAJ

156,92

RAZLIKA MED PRISPEVKI PO ZPIZ-2 IN ZPIZ-1

0,36

 

36,48

Strošek delodajalca je v primeru ZPIZ-2 višji za 36,48 EUR za delavca, ki prejema plačo na ravni minimalne plače.

DRUGO PRAVNO RAZMERJE (podjemne, avtorske in druge pogodbe)

UREDITEV V ZPIZ-1

ZPIZ-1 v 13 .členu določa, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

Za ostale osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja, pa ZPIZ-1 v 27. členu določa, da mora biti oseba obvezno zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za te osebe se skladno z 213. členom plačuje prispevek od osnov ali v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod.

S Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja svet ZPIZ določa te prispevke. Od 1. januarja 2001 se plačuje prispevek za PIZ v višini 6 % od bruto zneska osebnega prejemka. Za prejemke iz drugega pravnega razmerja se po tem sklepu štejejo predvsem:

- plačilo po pogodbi o delu (podjemni pogodbi) ali delovršni pogodbi;

- plačilo za opravljanje funkcije v organih fundacije, zadruge, javnega organa, zbornice, zavarovalniškega sklada, zasebne družbe, vzajemne zavarovalnice, zasebne pokojninske družbe ali lokalne skupnosti;

- nagrada stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju in upravitelju prisilne poravnave;

- plačilo za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev.

Osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, so v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB3) zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 4,46 EUR od vsake sklenjene podjemne pogodbe, ki velja v posameznem mesecu

Poglejmo si še davčno obravnavo. Od plačila po podjemni pogodbi se plačuje posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 odstotkov, in sicer ga v skladu z 2. členom ZPDDP plačujejo pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost, in izplačujejo s tem zakonom določene prejemke. V skladu s 3. členom tega zakona je osnova za obračun in plačilo tega davka vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu po obligacijskih razmerjih, v bruto osnovo pa se vštevajo tudi vsa povračila stroškov, ki jih je fizična oseba prejela v zvezi z opravljanjem storitve. V primeru, da gre za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen ZDoh-2), je davčna osnova za te dohodke posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov (41. člen ZDoh-2). Akontacija dohodnine se izračuna in plača ob izplačilu dohodka, po stopnji 25 % (127. člen ZDoh-2).

Ker ZPIZ-2 ne bi vplival na izračun neto podjemnih ali avtorskih pogodb, si bomo v nadaljevanju pogledali, kakšen bo vpliv ZPIZ-2 na stroške izplačevalcev dohodka.

UREDITEV V ZPIZ-2

ZPIZ-2 pa v 18. členu določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine. Marsikaterega bralca predloga ZPIZ-2 to napelje v misel na plačevanje obveznih prispevkov od avtorskih, podjemnih in drugih pogodb iz 18. člena. Vendar pa v obrazložitvi k temu členu piše, da se mora obvezno vključiti v zavarovanje, če v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo in ne prejema pokojnine, če se oseba ne zavaruje na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet.

Poglejmo si še, kako ZPIZ-2 ureja obvezno zavarovanje za PIZ za tiste zavarovance, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine ter niso zavarovani na podlagi 16. člena (družbeniki) ali na podlagi 18. člena (drugo pravno razmerje). To so na primer osebe, ki so zaposlene za polni delovni čas in opravijo delo po podjemni ali avtorski pogodbi. Zanje ZPIZ-2 v 148. členu predvideva, da se prispevek za PIZ plača po stopnji, določeni za plačilo prispevkov za PIZ delodajalca skladno s predpisi, ki urejajo prispevke za socialno varnost (ZPSV). To pomeni, da se prispevki za PIZ ne bi plačevali od osnov ali v pavšalnih zneskih, ki jih s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja določa svet ZPIZ. Omenjeni sklep bi v primeru sprejema ZPIZ-2 prenehal veljati. Prispevki za PIZ bi tako skladno z ZPSV znašali 8,85 % in ne več 6 %. Če smo 148. člen ZPIZ-2 pravilno razumeli, bodo prispevki za PIZ v višini 8,85 % veljali tudi za izplačila tistih avtorskih honorarjev, od katerih se je doslej obračunavala in plačevala le dohodnina[2]. Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja med prejemke iz drugega pravnega razmerja ni vključeval omenjenih avtorskih honorarjev.

V spodnjih tabelah je primerjava stroškov za izplačilo po podjemni in avtorski pogodbi po ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

ZPIZ-1

ZPIZ-2

PODJEMNA POGODBA

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

+ Poseben davek na

določene prejemke (25 %)

250,00 EUR

+ Poseben davek na

določene prejemke (25 %)

250,00 EUR

+ Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

4,46 EUR

+ Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

4,46 EUR

+ Pavšalni prispevek za PIZ (6 %)

60,00 EUR

+ Pavšalni prispevek za PIZ (8,85 %)

88,50 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.314,46 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.342,96 EUR

Razlika je 28,50 EUR

ZPIZ-1

ZPIZ-2

AVTORSKI HONORAR

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

+ Pavšalni prispevek za PIZ (8,85 %)

88,50 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.000,00 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.088,50 EUR

Razlika je 88,50 EUR.

ZPIZ-2 je v 146. členu predvidel tudi osnovo za zavarovanje iz drugega pravnega razmerja. Osnova za plačilo prispevkov bi bilo plačilo za opravljeno delo, prejeto v okviru drugega pravnega razmerja. Osnova za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta predstavlja seštevek plačil za opravljeno delo iz vseh drugih pravnih razmerij iz obdobja od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta. V osnovo za plačilo prispevkov od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta se za zavarovance, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja, vštevajo vsi prejemki, ki jih zavarovanec prejme v okviru drugega pravnega razmerja od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta.

UREDITEV V ZPIZ-1

III SAMOZAPOSLENI (15. člen)

V kategorijo obveznega zavarovanja sodijo samozaposleni, ki kot svoj edini ali glavni poklic v RS:

- kot samostojni podjetniki posamezniki po ZGD opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah;

- z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so skladno z zakonom vpisani v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;

- opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom;

- opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;

- opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom;

- samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost.

ZPIZ-1 v 17. členu določa edini ali glavni poklic. Šteje se, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če:

- niso v delovnem razmerju,

- ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani ali

- niso na šolanju.

Če so zavarovanci v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in niso na šolanju, se šteje, da opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic.

Zavarovancem, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja manj kot polni delovni čas, ZPIZ-1 dopušča, da se lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa zavarujejo kot samozaposleni.

18. člen ZPIZ-1 določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno. Skladno s tem členom samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih 3 let doseženi dobiček iz dejavnosti samozaposlenega, ki je podlaga za določanje zavarovalnih osnov, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu.

Poleg tega velja, da samozaposleni ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oz. 61 let (ženske) in:

- ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti, ali

- je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI S.P.?

Skladno s 4. členom ZPSV plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V ta namen je predpisan tudi ustrezen obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (obrazec OPSVZ).

Podlaga za zavarovanje

Šifre zavarovalnih podlag so napisane v Navodilu za izpolnjevanje obrazca M-1, ki je priloga 1 Pravilnika o obrazcih za prijavo podatkov o PIZ, ZZ, ZSTV in ZPB (Ur. l. RS 37/2011). Za samostojne podjetnike posameznike, ki na območju RS samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarskodejavnost, velja šifra 005.

Podlaga za zavarovanje

Vrste zavarovanj

 

Šifra

Opis

piz

zz

zpb

zstv

005

Samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju RS samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost

x

x

x

x

Pregled prispevkov:

Prisp. zavarovanca za PIZ

15,50%

Prisp. delodajalca za PIZ

8,85%

SKUPAJ PRISPEVKI ZA PIZ

24,35%

Prisp. zavarovanca za ZZ

6,36%

Prisp. delodajalca za ZZ

6,56%

Prisp. za poškodbe pri delu

0,53%

SKUPAJ PRISPEVKI ZA ZZ

13,45 %

Prisp. zavarovanca za starš. var.

0,10%

Prisp. delodajalca za starš. var.

0,10%

Prisp. zavarovanca za zaposl.

0,14%

Prisp. delodajalca za zaposl.

0,06%

SKUPAJ DRUGI PRISP.

0,40 %

PRISPEVKI SKUPAJ

38,20 %

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov je določena v 207. členu ZPIZ-1. Za samozaposlene velja, da je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje zavarovalna osnova. Višino zavarovalne osnove določa 209. člen ZPIZ-1. Najnižja zavarovalna osnova je znesek minimalne plače. Najvišja osnova v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova, velja za tiste samozaposlene, ki so se odločili za zvišanje zavarovalne osnove.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Določanje zavarovalnih osnov za samozaposlene določa 209. člen ZPIZ-1, ki pravi, da se osnova določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Na podlagi osmega odstavka 209. člena ZPIZ-1 je bil sprejet Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove, ki podrobneje določa postopek za razvrščanje v zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za PIZ in druge postopke za samozaposlene.

Omenjeni Pravilnik določa, da se doseženi dobiček (osnova) določi na podlagi davčnega obračuna tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in odhodki prišteje znesek prispevkov za socialno varnost:

DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI – DAVČNO PRIZNANI ODHODKI (z.št. 9 iz obrazca DohDej)

+ ZNESEK PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST, KI SO VPISANI NA PRVI STRANI obrazca DohDej

= DOSEŽENI DOBIČEK

Če je razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki manjša ali enaka 0, je doseženi dobiček enak znesku prispevkov za socialno varnost.

Za tiste, ki so se med samozaposlene vključili med davčnim letom, velja, da se na podlagi davčnega obračuna doseženi dobiček preračuna na letno raven:

    Doseženi dobiček, določen na podlagi davčnega obračuna
Doseženi dobiček, preračunan na letno raven =
    Število mesecev, na katere se nanaša doseženi dobiček

Pri določanju števila mesecev, na katere se nanaša dobiček, se upošteva število dni v začetnem mesecu, na katero se nanaša obračun davka, odvisno od tega, ali se obračun davka nanaša na manj kot 15 dni oziroma več kot 15 dni začetnega meseca. V primeru, da se nanaša na več kot 15 dni, se začetni mesec šteje, v nasprotnem primeru pa ne.

Ob vstopu v zavarovanje se zavarovanec zavaruje najmanj od zneska minimalne plače.

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Skladno z davčno zakonodajo si zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov sami izračunavajo akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna se tovrstni zavezanci, ki so na podlagi opravljanja dejavnosti obvezno zavarovani kot samozaposleni, sami uvrstijo v novo zavarovalno osnovo.

Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (v nadaljevanju: obračun davka). V skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Ur. l. 38/2007) se uvrstitev v zavarovalno osnovo določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu. To pomeni, da se zavezanci, ki so davčni obračun predložili januarja, v novo zavarovalno osnovo uvrstijo februarja (prispevki se plačajo marca). Ker je zadnji rok za oddajo davčnega obračuna 31. 3., se zavezanci v novo zavarovalno osnovo uvrstijo najkasneje aprila (prispevki so plačani maja).

Samozaposleni plačuje prispevke od zavarovalne osnove, dokler:

- se ne razvrsti v zavarovalno osnovo na novo,

- se sam ne odloči za zvišanje zavarovalne osnove ali

- ne začne uporabljati znižane zavarovalne osnove.

Znižanje zavarovalne osnove

ZPIZ-1 V 209. členu dopušča možnost, da samozaposleni zahteva znižanje zavarovalne osnove. Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu in bi plačevanje prispevkov od določene zavarovalne osnove ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje, lahko enkrat v koledarskem letu pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahteva znižanje zavarovalne osnove, vendar največ do zneska 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. Če ZPIZ odloči, da se zavarovancu zniža zavarovalna osnova, odločbo pošlje pristojnemu davčnemu organu. Dovoljena znižana zavarovalna osnova se lahko prvič uporabi za mesec, v katerem odločba iz prejšnjega odstavka postane dokončna.

ZPIZ je sprejel Sklep o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za PIZ. Zavarovalna osnova se praviloma zniža za 1 razred.

Zvišanje zavarovalne osnove

ZPIZ-1 v 209. členu dopušča tudi možnost, da se samozaposleni zavaruje od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen, vendar največ od zneska 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določi zavarovalna osnova.

BRUTO ZAVAROVALNE OSNOVE PO ZPIZ-1

Na podlagi 209. člena ZPIZ-1 se samozaposleni uvrsti v ustrezno zavarovalno osnovo glede na izračunani doseženi dobiček.

Z. št.

Dosežena davčna osnova

Bruto zavarovalna osnova

1

 

Do vključno minimalne letne plače zaposlenih v RS

Najmanj minimalna plača

2

Nad minimalno letno plačo zaposlenih v RS

Do vključno povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS

Najmanj 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova (npr. povprečna plača v februarju se upošteva pri obračunu prispevkov za april)

3

Nad eno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno enoinpolkratne povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS

Najmanj 90 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

4

Nad enoinpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno dvakratne povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS

Najmanj v višini 1,2 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

5

Nad dvakratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno dvainpolkratne povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS

Najmanj v višini 1,5 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

6

Nad dvainpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno trikratne povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS

Najmanj v višini 1,8 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

7

Nad trikratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno triinpolkratne povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS

Najmanj v višini 2,1 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

8

Nad triinpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

 

Najmanj v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

Za primer smo vzeli zavarovalne osnove za april 2011: Minimalna plača zaposlenih v RS v letu 2010 je znašala 8.536,36 EUR, povprečna letna bruto plača zaposlenih v RS v letu 2010 je znašala 17.938,56 EUR, povprečna bruto plača za februar 2011 je znašala 1.493,54 EUR, znesek veljavne minimalne plače aprila 2011 je 748,10 EUR.

z. št.

Dosežena davčna osnova za leto 2010 (v EUR)

Bruto zavarovalna osnova (v EUR)

1

 

Do vključno 8.536,36

748,10 (veljavna minimalna bruto plača)

2

Nad 8.536,36

Do vključno 17.938,56

896,12 (60 % PP)

3

Nad 17.938,56

Do vključno 26.907,84

1.344,19 (90 % PP)

4

Nad 26.907,84

Do vključno 35.877,12

1.792,25 (120% PP)

5

Nad 35.877,12

Do vključno 44.846,40

2.240,31 (150 % PP)

6

Nad 44.846,40

Do vključno 53.815,68

2.688,37 (180 % PP)

7

Nad 53.815,68

Do vključno 62.784,96

3.136,43 (210 % PP)

8

Nad 62.784,96

 

3.584,50 (240 % PP)

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. in 223. člen ZPIZ-1 določata zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalcev. Za samozaposlene velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

UREDITEV V ZPIZ-2

II SAMOZAPOSLENE OSEBE (15. člen)

Kot samozaposlene osebe se obvezno zavarujejo osebe, ki v RS samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ter osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

V obrazložitvi k temu členu piše, da je pridobitna oz. druga dovoljena dejavnost vsaka podjetniška, poklicna ter druga neodvisna samostojna dejavnost. Kot samozaposlena oseba se mora obvezno zavarovati tista oseba, ki:

- ni prednostno zavarovana kot oseba v delovnem razmerju ali

- je zavarovana kot oseba v delovnem razmerju za krajši delovni čas od polnega.

Če je oseba zavarovana za krajši delovni čas od polnega, se je dolžna za razliko do polnega delovnega časa zavarovati kot samozaposlena oseba.

Ker ZPIZ-2 spreminja zavarovalne podlage in krog zavezancev, se 406. člen ZPIZ-2 nanaša na uskladitev lastnosti zavarovanca, ki jih je ZPIZ-1 urejal v 17. in 18. členu. Prva uskladitev se nanaša na osebe, ki so na šolanju in opravljajo samostojno dejavnost. Osebe, ki imajo status dijaka oz. študenta ter hkrati opravljajo samostojno dejavnost, se morajo obvezno vključiti v zavarovanje, in sicer od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem bi začel veljati ZPIZ-2, če bodo še naprej opravljale to dejavnost. Če bi začel ZPIZ-2 veljati julija 2011 ali avgusta 2011, bi se morale te osebe zavarovati 1. 9. 2011, če gre za dijaka, oz. 1. 10. 2011, če gre za študenta.

Osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do decembra 2010, ker njihov dobiček v zadnjih 3 letih ni presegal zneska minimalne plače in bi bile ob uveljavitvi ZPIZ-2 še vedno vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti, bi se morale v roku 1 leta po uveljavitvi ZPIZ-2 obvezno zavarovati.

Uskladitev se nanaša tudi na uživalce pokojnine, ki bi ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravljali delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobili lastnost zavarovanca kot oseba v delovnem razmerju ali kot samozaposlena oseba ali kot družbenik. V teh primerih bi morali uživalci pokojnine najpozneje v roku 1 leta od uveljavitve ZPIZ-2 svoj status uskladiti tako, da ponovno vstopijo v zavarovanje. O tem govori 116. člen ZPIZ-2, ki pravi, da uživalec pokojnine, ki začne ponovno delati s polnim delovnim časom oz. opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje več. 116. člen ZPIZ-2 določa tudi primere, ko je dovoljen sočasen status uživalca pokojnine in zavarovanca.

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI S.P.?

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 bi prenehali veljati nekateri členi iz ZPSV, ki sedaj ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje.

Gre za 2., 3., 4., 5., 6.,15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za 3. in 6. člen ZPSV v
delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ti prispevki se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2. To pomeni, da je osnova za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje enaka osnovi za prispevke za obvezno PIZ.

Ostali prispevki (prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje) se bodo še naprej plačevali od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, kot je doslej določal 4. člen ZPSV.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov je določena v 145. členu ZPIZ-2. Za samozaposlene velja, da je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje zavarovalna osnova.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Osnove za samozaposlene so določene v 145. členu ZPIZ-2.

Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova, ki je določena v višini posameznikovega dobička, preračunanega na mesec, v katerem niso obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove.

Najnižjo zavarovalno osnovo za samozaposlene predstavlja znesek 60 % povprečne plače, preračunane na mesec. Ta zavarovalna osnova velja za samozaposlene, katerih dobiček ne preseže zneska 60 % povprečne plače. Najvišja zavarovalna osnova je 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani RS, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova.

Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove (Pravilnik) bo določil minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo. Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove se lahko uporablja do sprejema novega, če ni v nasprotju z ZPIZ-2.

Predpostavljamo lahko, da se bo doseženi dobiček (osnova) določil na enak ali podoben način, kot to določa obstoječi Pravilnik, ki je sprejet na podlagi ZPIZ-1.

Še vedno velja, da zavarovanci ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove. ZPIZ-2 je določil izjemo. Če so bili ti zavarovanci v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi, plačujejo ti zavarovanci prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Za obračun akontacije dohodnine se šteje obračun, ki je bil ali bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek. To pomeni, da bodo roki za določanje novih zavarovalnih osnov ostali nespremenjeni. Ker je zadnji rok za oddajo davčnega obračuna 31. 3., se zavezanci v novo zavarovalno osnovo uvrstijo najkasneje aprila (prispevki so plačani maja).

Zavarovalna osnova se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje[3].

Znižanje zavarovalne osnove

ZPIZ-2 dopušča možnost, da lahko zavarovanec plačuje prispevke od nižje osnove.

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od najnižje zavarovalne osnove (60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec). Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

Primer:

Zavezanec je ugotovil, da je zavarovalna osnova 1.500,00 EUR, skupni prispevki[4] (38,20 %) znašajo 573,00 EUR. Ker je ocenil, da ne ustreza pričakovanemu dobičku, se je odločil za 20% zmanjšanje zavarovalne osnove. To pomeni, da bi bila znižana zavarovalna osnova 1.200,00 EUR, prispevki pa bi znašali 458,40 EUR. Z vsakim mesecem bi zavezanec »privarčeval« 114,60 EUR.

Na podlagi dejanskega dobička je zavezanec ugotovil, da bi moral plačevati prispevke od zavarovalne osnove 1.500,00 EUR. Znižano osnovo (1.200,00 EUR) bi presegel za več kot 20 % (20 % bi bilo 1.440,00 EUR), zato bi moral v prihodnjem obdobju plačevati prispevke od ugotovljene davčne osnove, povečane za 20 %. To pomeni, da bi moral v prihodnjem obdobju plačevati prispevke od 1.800,00 EUR in ne od 1.500,00 EUR. Prispevki bi znašali 687,60 EUR, namesto 573,00 EUR. Razlika je 114,60 EUR.

Krajše ko je obdobje uporabe znižane stopnje, večja bo razlika v škodo samozaposlenega. Če znižano stopnjo uporablja npr. 7 mesecev, je privarčeval 802,22 EUR, v naslednjem obdobju (12 mesecev) pa bo plačal 1.375,20 EUR več.

Zvišanje zavarovalne osnove

ZPIZ-2 določa najvišjo zavarovalno osnovo v višini 3,5-kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

BRUTO ZAVAROVALNE OSNOVE PO ZPIZ-2

Po ZPIZ-2 je zavarovalna osnova dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

Na podlagi določb ZPIZ-2 smo pripravili izračun zavarovalne osnove za samozaposlenega. Dobiček zavarovanca se izračuna kot razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki.

NAJNIŽJA ZAVAROVALNA OSNOVA po koncu prehodnega obdobja

INDIVIDUALNE MESEČNE ZAVAROVALNE OSNOVE

NAJVIŠJA ZAVAROVALNA OSNOVA

60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec

dobiček + prispevki
št. mesecev

3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

896,93 EUR[5]

 

5.232,08 EUR

Tudi za samozaposlene 411. člen ZPIZ-2 določa odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu. Najnižja osnova za plačilo prispevkov bi se v prehodnem obdobju postopno zviševala. V letu 2011 in 2012 bi bila najnižja osnova za plačilo prispevkov v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa bi se vsako leto zviševala za dva odstotka, dokler ne bi dosegla zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

Leto 2016

Leto 2017

50 %

50 %

52 %

56 %

58 %

60 %

Če za izhodišče vzamemo zadnji znani podatek o povprečni letni plači zaposlenih v RS, lahko pripravimo tabelo najnižjih osnov za plačilo prispevkov.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v EUR od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (1.494,88 EUR)

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

Leto 2016

Leto 2017

747,44

777,34

807,24

837,13

867,03

896,93

Samozaposleni, ki plačujejo prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, bi do določitve nove zavarovalne osnove plačevali prispevke od te osnove, ne glede na uveljavitev ZPIZ-2. To pomeni, da bi po ZPIZ-2 plačevali prispevke šele v letu 2012.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev so določeni v 152., zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev pa v 153. členu ZPIZ-2, ki v zvezi s tem ne uvaja sprememb. Za samozaposlene velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

POVZETEK RAZLIK

1. Preimenovanje in spremembe kategorije Samozaposleni (ZPIZ-1) v Samozaposlene osebe (ZPIZ-2).

V ZPIZ-1 je pogoj za uvrstitev v kategorijo samozaposlenih, če opravlja dejavnost kot edini ali glavni poklic, ZPIZ-2 pa med samozaposlene osebe uvrsti vse tiste osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ter dodaja tiste osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnost in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja RS.

ZPIZ-1 v obvezno zavarovanje ne vključuje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, če so te osebe zavarovanci v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa. V tem primeru se po ZPIZ-1 šteje, da ne opravljajo samostojne dejavnosti kot glavnega poklica. Tem zavarovancem ZPIZ-1 dopušča, da se lahko za preostali delovni čas do polnega zavarujejo kot samozaposleni. Po ZPIZ-2 se bodo te osebe morale obvezno zavarovati, ker se mora kot samozaposlena oseba obvezno zavarovati tudi tista oseba, ki je zavarovana kot oseba v delovnem razmerju za krajši delovni čas od polnega. V tem primeru se mora ta oseba za razliko do polnega delovnega časa zavarovati kot samozaposlena oseba.

ZPIZ-2 v obvezno zavarovanje vključuje tudi tiste samozaposlene, za katere po 18. členu ZPIZ-1 zavarovanje ni bilo obvezno. Po ZPIZ-1 se namreč šteje, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih 3 let doseženi dobiček iz dejavnosti samozaposlenega, ki je podlaga za določanje zavarovalnih osnov, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu. Če so se te osebe odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do decembra 2010, bi se morale v roku 1 leta po uveljavitvi ZPIZ-2 obvezno zavarovati.

Po ZPIZ-1 se osebe na šolanju niso mogle zavarovati kot samozaposlene osebe, ker se zanje ni štelo, da opravljajo dejavnost kot edini ali kot glavni poklic. ZPIZ-2 pa določa, da se morajo osebe, ki bodo ob uveljavitvi tega zakona na šolanju in bodo opravljale samostojno dejavnost, obvezno zavarovati kot samozaposlene osebe, in sicer od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem bi zakon začel veljati.

Med samozaposlene bi se po ZPIZ-2 uvrstili tudi uživalci pokojnin, ki bi ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravljali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobili lastnost zavarovanca kot samozaposlena oseba.

2. Sprememba ob vstopu v zavarovanje

Po ZPIZ-1 velja, da se mora zavarovanec ob vstopu v zavarovanje zavarovati najmanj od zneska minimalne plače (najnižje osnove). ZPIZ-2 pa v zvezi s temi zavarovanci določa izjemo: če so bili zavarovanci v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi, plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

3. Sprememba najnižje in najvišje zavarovalne osnove

ZPIZ-1 določa, da je samozaposleni lahko zahteval znižanje zavarovalne osnove, o čemer je na podlagi zahtevka odločil ZPIZ. Znižana zavarovalna osnova ni smela biti nižja od 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. Tudi ZPIZ-2 predvideva znižanje zavarovalne osnove, vendar za razliko od ZPIZ-1 uvaja »sankcijo« v višini 20 % povečanja zavarovalne osnove, če bi na podlagi dejanskega dobička presegla znižano osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %. Znižana zavarovalna osnova ne bi smela biti nižja od najnižje zavarovalne osnove (tj. 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec).

ZPIZ-2 za razliko od ZPIZ-1 eksplicitno ne navaja možnosti, da bi se samozaposleni lahko zavarovali od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen. Določa pa najvišjo zavarovalno osnovo v višini 3,5-kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Razlika je torej tudi v spremenljivki, od katere se določi %:

- ZPIZ-1 upošteva % od povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova,

- ZPIZ-2 pa upošteva % od povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

To pomeni, da se zavarovalne osnove ne bodo več mesečno spreminjale, ampak enkrat letno, ko bo znana povprečna letna plača zaposlenih v RS.

4. Sprememba v določanju razredov bruto zavarovalnih osnov

Spremembe so v uvrščanju v ustrezno zavarovalno osnovo. ZPIZ-1 je določal t. i. zavarovalne razrede, ki jih ZPIZ-2 ukinja. ZPIZ-2 določa le najnižjo in najvišjo zavarovalno osnovo. Za najnižjo zavarovalno osnovo velja, da bi bila postopno uvedena. 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, bi bila najnižja zavarovalna osnova šele v letu 2017.

Zavarovalne osnove za samozaposlene bi bile po ZPIZ-2 individualno določene, odvisno od dobička, ki bi ga samozaposleni dosegel v davčnem obračunu. Pri tem se tako kot doslej ne bi upoštevali povečanja in znižanja davčne osnove ter prispevki za socialno varnost.

Pripravili smo primerjavo najnižjih zavarovalnih osnov, pri čemer smo izhajali iz zadnjih znanih podatkov o minimalni plači in povprečni letni plači zaposlenih v RS, preračunani na mesec. Predpostavili smo, da ti podatki ostajajo nespremenjeni. Izračunali smo tudi, koliko največ lahko znaša doseženi dobiček, da bo samozaposleni plačeval prispevke od najnižje zavarovalne osnove po posameznih letih, v prehodnem obdobju (tj. od 50 % PLP v RS do 60 % PLP v RS).

   

ZPIZ-1

ZPIZ-2

Leto

Dosežena davčna osnova (v EUR)

Najnižja zavarovalna osnova (v EUR)

je minimalna plača

Prispevki za soc. varnost

(v EUR)

Najnižja zavarovalna osnova (v EUR)

Prispevki za soc. varnost (v EUR)

2011, 2012

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

747,44

285,52

2013

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

777,34

296,94

2014

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

807,24

308,37

2015

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

837,13

319,78

2016

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

867,03

331,21

2017

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

896,93

342,63

Iz tabele lahko ugotovimo, da bi zavarovanci, ki po ZPIZ-1 plačujejo prispevke od najnižje osnove (minimalne plače), že v letu 2013 plačali več prispevkov, če bi bil ZPIZ-2 sprejet. Ker je plačevanje prispevkov teh samozaposlenih odvisno od gibanja povprečne letne plače v RS, je težko napovedati, v katerem letu bi morali dejansko vplačati več prispevkov. Z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da bi bili po koncu prehodnega obdobja prispevki za te zavarovance višji.

Nekateri samozaposleni, ki so bili doslej uvrščeni v 2. razred zavarovalnih osnov, bi plačevali nižje ali približno enake prispevke kot doslej, kar je razvidno iz spodnje tabele.

 

ZPIZ-1

ZPIZ-2

Leto

Dosežena davčna osnova

(v EUR)

Najnižja zavarovalna osnova (v EUR) je 60 % PP v RS

Prispevki za soc. varnost

(v EUR)

Dosežen dobiček

Najnižja zavarovalna osnova (v EUR)

Prispevki za soc. varnost (v EUR)

2011, 2012

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 8.969,28

747,44

285,52

2013

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 9.328,05

777,34

296,94

2014

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 9.686,82

807,24

308,37

2015

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 10.045,59

837,13

319,78

2016

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 10.404,36

867,03

331,21

2017

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 10.763,14

896,93

342,63

* Doseženi dobiček po ZPIZ-2 je primerljiv z doseženo davčno osnovo po ZPIZ-1.

Poglejmo si še izračun dveh samozaposlenih, ki sta trenutno uvrščena v 3. razred zavarovalnih osnov in plačujeta prispevke od 90 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec. Gre za samozaposlena, ki sta v letu 2010 dosegla davčno osnovo nad 17.938,56 EUR do vključno 26.907,84 EUR. Predpostavili bomo, da je zavezanec A v letu 2010 dosegel 18.000 EUR davčne osnove, B pa 25.000,00 EUR

Samozaposleni A

Samozaposleni B

ZPIZ-1:

Davčna osnova = 18.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = 1.344,19 EUR oz. 90 % PP v RS

Prispevki za soc. varnost = 513,49 EUR

ZPIZ-1:

Davčna osnova = 25.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = 1.344,19 EUR oz. 90 % PP v RS

Prispevki za soc. varnost = 513,49 EUR

ZPIZ-2:

Doseženi dobiček = 18.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = doseženi dobiček/12 mesecev = 1.500,00 EUR

Prispevki za soc. varnost = 573,00 EUR

ZPIZ-2:

Doseženi dobiček = 25.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = doseženi dobiček/12 mesecev = 2.083,34 EUR

Prispevki za soc. varnost = 795,84 EUR

Izračun pokaže, da bi samozaposleni, ki so uvrščeni v višje razrede zavarovalnih osnov po ZPIZ-1, po ZPIZ-2 plačevali višje prispevke.

UREDITEV V ZPIZ-1

IV. SAMOZAPOSLENI - POSLOVODNE OSEBE (15. člen)

V 15. členu ZPIZ-1 je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Gre za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe v d.o.o., d.n.o., k.d. ali v zasebnem zavodu.

Pravilo edinega in glavnega poklica velja tudi za poslovodne osebe. Samostojno dejavnost opravljajo kot edini poklic, če:

- niso v delovnem razmerju,

- ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali

- niso na šolanju.

Samostojno dejavnost opravljajo kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in niso na šolanju. To pomeni, da lahko poslovodne osebe opravljajo svojo dejavnost, hkrati pa so v delovnem razmerju in so na tej podlagi zavarovane za polni ali nepolni delovni čas. ZPIZ-1 osebam, ki so zavarovane na podlagi delovnega razmerja manj kot polni delovni čas dopušča, da se lahko do polnega delovnega časa zavarujejo kot samozaposleni, ni pa tako zavarovanje obvezno.

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI POSLOVODNE OSEBE?

Po 4. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V ta namen je predpisan tudi ustrezen obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike (obrazec OPSVL).

Podlaga za zavarovanje

Šifre zavarovalnih podlag so napisane v Navodilu za izpolnjevanje obrazca M-1, ki je priloga 1 Pravilnika o obrazcih za prijavo podatkov o PIZ, ZZ, ZSTV in ZPB (Ur. l. RS 37/2011).

Podlaga za zavarovanje

Vrste zavarovanj

 

Šifra

opis

piz

zz

zpb

zstv

040

Družbeniki, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi (d.o.o., d.n.o., k.d., zasebni zavod)

x

x

 

x

102

Družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe po nastanku invalidnosti I. kategorije, in niso zavarovane na drugi podlagi

x

     

103

Osebe, ki so družbeniki zasebnih družb in zavodov, če niso zavarovane na drugi podlagi (d.o.o., d.n.o., k.d., zasebni zavod)

 

x

   

112

Poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu (d.o.o. z enim družbenikom, d.n.o., k.d., zasebni zavod)

   

x

 

Posebnost je prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti (ZPB). Od 1. januarja 2011 je v veljavi ZUTD (Ur.l.80/2010), ki poslovodne osebe v zasebnih družbah loči na tiste, ki:

a.) so obvezno zavarovane tudi za primer brezposelnosti – 6. alineja 54. člena ZUTD določa, da so to poslovodne osebe v osebni družbi (d.n.o., k.d.) in enoosebni d.o.o. ter zavodu; to pomeni, da se družbeniki d.o.o., ki so hkrati poslovodne osebe, zavarujejo za primer brezposelnosti le, če so edini lastniki družbe.

b.) za primer brezposelnosti sploh ne morejo biti zavarovane – poslovodne osebe, ki so družbeniki v večosebnih kapitalskih družbah (d.o.o.); to pomeni, da družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba v d.o.o., ki ima dva ali več družbenikov, ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Izjema so osebe, ki so bile na dan 31. 12. 2010 kot poslovodne osebe vključene v zavarovanje za primer brezposelnosti. Te osebe ohranijo zavarovanje za primer brezposelnosti (podlaga 112) do prenehanja pravnega razmerja, na podlagi katerega so zavarovane (180. člen ZUTD), ne glede na to, da po 54. členu ZUTD ne izpolnjujejo pogojev za podlago 112 (zavarovanje za primer brezposelnosti). Za te zavarovance je ZZZS programsko vzpostavil prijavo v zavarovanje za primer brezposelnosti s šifro podlage 112, s pričetkom zavarovanja 01. 01. 2011. Za te osebe so v evidencah socialnih zavarovanj zavezanci za prijavo v zavarovanje:

- za podlago 040 še vedno poslovni subjekt (družba, zavod),

- za podlago 112 bo ZZZS evidentiral fizično osebo (družbenika, ki je poslovodna oseba).

S 1. 1. 2011 je za zavarovalni podlagi 040 in 112 sprememba tudi v zavezancu za prijavo v zavarovanje. Zavezanec za prijavo v zavarovanje je fizična oseba – družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba in ne več družba, kot je veljalo do 31. 12. 2010. Pri vseh zavarovancih s podlago 040, pri katerih je v evidenci evidentiran zavezanec za prijavo družba oziroma zavod, bo najkasneje do 31. 12. 2011 spremenjen zavezanec za prijavo, in sicer na fizično osebo (enako kot velja za prijave po podlagi 040, vložene po 1. 1. 2011). S 1. 1. 2012 bodo vsi zavezanci za prijavo v evidencah socialnih zavarovanj po podlagi 040 in 112 fizične osebe.

S 1. 1. 2011 je torej za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, uvedena kombinacija zavarovanja podlage 040 (prispevki za PIZ, ZZ in ZSVT) in podlage 112 (prispevki ZPB). V tabeli smo pripravili povzetek kombinacij zavarovanj s podlago 040 in 112.

 

Datum pričetka zavarovanja:

 

Po 1. 1. 2011

Po 1. 1. 2011

Pred 1. 1. 2011

 

Le podlaga 040

Podlaga 040 (PIZ, ZZ, ZSTV) in 112 (ZPB)

 

Zavarovanec

 

Družbeniki večosebne d.o.o., ki so poslovodne osebe in niso zavarovani po drugih podlagah

Družbeniki enoosebne d.o.o., d.n.o., k.d. ter zavodov, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani po drugih podlagah

Družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in so na dan 31. 12. 2010 zavarovani za primer brezposelnosti tudi, če so družbeniki večosebnih d.o.o.

 

Zavezanec za prijavo

 

Fizična oseba (družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba)

Za obe podlagi je fizična oseba (družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba)

Za podlago 040 do 31. 12. 2011 ostaja družba (poslovni subjekt), kasneje bo fizična oseba, za podlago 112 ZZZS evidentira fizično osebo (družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba)

 

Obračun in način plačila prispevkov DURS

DURS

Zavarovanec je sam zavezanec za obračun in plačilo prispevkov od zavarovalne osnove po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Prispevke obračuna v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga predloži DURS-u na obrazcu OPSVL, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora tudi plačati obračunane prispevke.

Obračun in plačilo prispevkov je mogoč na enak način kot pred 1. 1. 2011. Če zavezanec obračunava prispevke od plače, DURS-u predloži REK-1 obrazec, če pa zavezanec obračunava prispevke od zavarovalne osnove, DURS-u predloži obrazec OPSVL. Obračun prispevkov od plače (na REK-1 obrazcu) je možen le do 31. 12. 2011.

ZZZS

Zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo preko individualnih zahtevkov (zahtevek za refundacijo nadomestila plače ni mogoč).

Pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovanec še nadalje uveljavlja preko zahtevkov za refundacijo nadomestila plače (zahtevek za refundacijo nadomestila plače je možen le do 31.12.2011).

ZPIZ

Dajalec podatkov o zavarovanih osnovah in plačanih prispevkih na obrazcih M-4 je DURS, ki vodi evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih na enak način kot za druge zavezance – fizične osebe.

Dajalec podatkov o zavarovanih osnovah in plačanih prispevkih na obrazcih M-4 za leto 2011 je pravna oseba, ne glede na to, ali so za tega zavarovanca prispevki v letu 2011 obračunani na obrazcu REK-1 ali na obrazcu OPSVL.

Morda velja omeniti še navedbo iz 54. člena ZUTD: če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po več podlagah, določenih v ZUTD, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi.

Kombinacija zavarovalne podlage 103 in 112 je možna, če družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, izpolnjuje pogoje le za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Po zavarovalni podlagi 103 so zavarovani tisti družbeniki osebnih družb in zavodov, ki niso zavarovani na drugi podlagi in niso poslovodne osebe (so le solastniki). Zavarovani so tudi tisti družbeniki, ki so poslovodne osebe, a ne izpolnjujejo pogojev za obvezno PIZ, ker so npr. na šolanju.

Kombinacija zavarovanj 102 in 112 pa ni mogoča, ker invalid I. kategorije ne more imeti statusa iskalca zaposlitve oz. brezposelne osebe, kar posledično pomeni, da ne more biti zavarovan za primer brezposelnosti.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov v ZPIZ-1 je določena v 207. členu in je zavarovalna osnova. Najnižja osnova za poslovodne osebe je določena 208. členu ZPIZ-1 in je enaka (bruto) najnižji pokojninski osnovi.

Na podlagi 209. člena ZPIZ-1 se samozaposleni uvrsti v ustrezno zavarovalno osnovo glede na izračunani doseženi dobiček. Razvrstitev v zavarovalne osnove je enaka kot pri samostojnih podjetnikih, z izjemo najnižje zavarovalne osnove, ki je enaka najnižji bruto pokojninski osnovi.

Najnižja pokojninska osnova se določi s Sklepom o najnižji pokojninski osnovi in od 1. januarja 2011 znaša 551,16 EUR. Upoštevaje povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v RS in znašajo za leto 2010 35,34 %, je znesek bruto najnižje pokojninske osnove 852,40 EUR.

Družbeniki, ki so v hkrati v družbi poslovodne osebe, plačajo mesečno najmanj 325,62 EUR prispevkov za socialno varnost.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se v skladu z 209. členom ZPIZ-1 določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

3. odstavek 2. člena Pravilnika določa, da se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi) določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oz. minimalni plači, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine.

Zavarovalna osnova se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez olajšav v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. 6. člen Pravilnika določa, da je doseženi dobiček za te zavarovance iz odločbe o odmeri dohodnine ugotovljen dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni delavec. V ta dohodek se štejejo vsi dohodki, ki jih poslovodna oseba prejme za vodenje poslov. Dohodki, ki jih prejme iz naslova lastništva, pa niso vključeni.

Za zavarovanca, ki je začel z opravljanjem dejavnosti, šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca 0. Ti zavarovanci plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove (bruto najnižje pokojninske osnove).

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Uvrstitev v zavarovalno osnovo se na podlagi zadnje prejete odločbe o odmeri dohodnine določi za mesec po mesecu, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine vročena.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. in 223. člen ZPIZ-1 določata zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalcev. Za poslovodne osebe velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

PLAČEVANJE PRISPEVKOV OD PLAČ

Večina poslovodnih oseb, ki so zavarovane po zavarovalni podlagi 040, ima z družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Prispevke za socialno varnost obračunavajo od izplačane plače, kar je primeren način, če so prispevki za PIZ plačani vsaj od najnižje pokojninske osnove. Za te osebe velja izjema glede plačila prispevkov, saj morajo biti ti izplačani najkasneje na dan izplačila plače.

POSLOVODJE, KI NISO DRUŽBENIKI

Poslovodje, ki niso družbeniki družbe, so lahko v delovnem razmerju ali opravljajo delo na podlagi civilne pogodbe in niso obvezno zavarovani po zavarovalni podlagi 040.

UREDITEV V ZPIZ-2

DRUŽBENIKI (16. člen)

Kot družbeniki se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbenik) osebnih in kapitalskih družb oz. ustanovitelji (družbeniki) zavodov ter zadrug v RS in so poslovodne osebe.

Če imajo te osebe sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno najmanj 25 % glasovalnih pravic ali najmanj 25% delež v kapitalu določene pravne osebe, se prednostno zavarujejo kot družbeniki.

Kot družbeniki se prednostno obvezno zavarujejo tudi osebe, ki so ustanoviteljice in poslovodne osebe zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Torej tistih zavodov, ki izplačujejo morebiten dobiček.

18. člen ZPIZ-2 navaja, da se morajo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine, obvezno vključiti v zavarovanje. Gre za tiste osebe, ki niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet, in ne prejemajo pokojnine. Za drugo delo se šteje tudi poslovodenje po predpisih o gospodarskih družbah, imenovanje v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavode, zadruge …

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI POSLOVODNE OSEBE?

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 bi prenehali veljati nekateri členi iz ZPSV, ki sedaj ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje.

Gre za 2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in za 3. in 6. člen ZPSV v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ti prispevki se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2. To pomeni, da je osnova za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje enaka osnovi za prispevke za obvezno PIZ.

Ostali prispevki (prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje) se bodo še naprej plačevali od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, kot je doslej določal 4. člen ZPSV.

Podlaga za zavarovanje

ZPIZ-2 bo prinesel dodatne spremembe na področju zavarovanja poslovodnih oseb, ker je kategorija družbenikov širše opredeljena kot so bile poslovodne osebe po ZPIZ-1.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov je tudi po ZPIZ-2 zavarovalna osnova (145. člen). ZPIZ-2 predvideva najnižjo osnovo v višini 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. ZPIZ-2 določa tudi najvišjo zavarovalno osnovo v višini 3,5-kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunani na mesec.

Za dobiček družbenikov štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža.

Na podlagi določb ZPIZ-2 smo pripravili izračun zavarovalne osnove za družbenika (poslovodno osebo). Povprečna letna bruto plača zaposlenih v RS v letu 2010 je znašala 17.938,56 EUR.

NAJNIŽJA ZAVAROVALNA OSNOVA po koncu prehodnega obdobja

INDIVIDUALNE MESEČNE ZAVAROVALNE OSNOVE

NAJVIŠJA ZAVAROVALNA OSNOVA

90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec

dobiček družbenika
št. mesecev

3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

1.345,93 EUR [7]

 

5.232,08 EUR

Tudi za družbenike 411. člen ZPIZ-2 določa odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu. Najnižja osnova za plačilo prispevkov bi se v prehodnem obdobju postopno zviševala. V letu 2011 in 2012 bi bila najnižja osnova za plačilo prispevkov v znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa bi se vsako leto zviševala za deset odstotkov, dokler ne bi leta 2015 dosegla zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

60 %

70 %

80 %

90 %

Če za izhodišče vzamemo zadnji znani podatek o povprečni letni plači zaposlenih v RS, lahko pripravimo tabelo najnižjih osnov za plačilo prispevkov.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v EUR od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (1.494,88 EUR)

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

896,93

1.046,42

1.195,90

1.345,40

Samozaposleni, med njimi tudi poslovodne osebe, ki plačujejo prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, bi do določitve nove zavarovalne osnove plačevali prispevke od te osnove, ne glede na uveljavitev ZPIZ-2. To pomeni, da bi po ZPIZ-2 plačevali prispevke šele v letu 2012.

Še vedno velja, da zavarovanci ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove. ZPIZ-2 je določil izjemo. Če so bili ti zavarovanci v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi, plačujejo ti zavarovanci prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto. Zavarovalna osnova se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev so določeni v 152., zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev pa v 153. členu ZPIZ-2, ki v zvezi s tem ne uvaja sprememb. Za družbenike velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

POVZETEK RAZLIK

1. Sprememba in razširitev kategorije družbenikov družb in zavodov, ki so poslovodne osebe

Po ZPIZ-1 se družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, obravnavajo kot samozaposleni, v 15. členu (skupaj z s.p.). ZPIZ-2 te osebe obravnava ločeno, v 16. členu.

Poleg družbenikov osebnih in kapitalskih družb ter zavodov so po ZPIZ-2 v to kategorijo vključeni tudi družbeniki zadrug, ki so poslovodne osebe. Poleg tega ZPIZ-2 določa, da bi se morale kot družbeniki obvezno zavarovati tiste osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno 25 % glasovalnih pravic ali 25% delež v kapitalu določene pravne osebe. V tem primeru namreč ne velja določilo 2. odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki pravi, da se mora oseba obvezno zavarovati po tisti zavarovalni podlagi, ki je v ZPIZ-2 navedena pred drugimi, razen če po zavarovalni podlagi, ki je ZPIZ-2 navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas. Kot družbeniki se morajo prednostno zavarovati tudi ustanovitelji zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti (dobiček se lahko izplača).

ZPIZ-1 v obvezno zavarovanje ne vključuje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, če so te osebe zavarovanci v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa. V tem primeru se po ZPIZ-1 šteje, da ne opravljajo samostojne dejavnosti kot glavni poklic. Tem zavarovancem ZPIZ-1 dopušča, da se lahko za preostali delovni čas do polnega zavarujejo kot samozaposleni. 18. člen ZPIZ-2 pa navaja, da se morajo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet, in ne prejemajo pokojnine, obvezno vključiti v zavarovanje. Za drugo delo se šteje tudi poslovodenje po predpisih o gospodarskih družbah, imenovanje v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavode, zadruge …

2. Sprememba določanja zavarovalne osnove - vštevanje dohodkov

Po ZPIZ-1 so se v zavarovalno osnovo (doseženi dobiček) šteli vsi dohodki, ki jih je poslovodna oseba prejela za vodenje poslov. Vanj se niso vključevali dohodki, prejeti iz naslova lastništva. Po ZPIZ- 2 bi bili v zavarovalno osnovo (dobiček) vključeni vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža.

3. Sprememba najnižje zavarovalne osnove

Po ZPIZ-1 je najnižja osnova za poslovodne osebe enaka bruto najnižji pokojninski osnovi. Najnižja zavarovalna osnova bi po ZPIZ-2 znašala 90 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Upoštevaje prehodne določbe bi od te osnove družbeniki plačevali prispevke od leta 2015. Za leto 2011 in 2012 je predvidenih 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Primer:

Skladno s predstavljeno tabelo najnižjih osnov, določenih v ZPIZ-2, lahko pripravimo primerjavo med najnižjimi osnovami za obračun prispevkov v ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

Pri primerjavi bomo izhajali iz predpostavke, da znaša zadnja povprečna letna plača zaposlenih v RS, preračunana na mesec, 1.494,88 EUR, bruto najnižja pokojninska osnova pa 852,40 EUR. Predpostavili bomo, da se niti bruto najnižja pokojninska osnova niti povprečna letna plača zaposlenih v RS ne bosta spreminjali.

Najnižja pokojninska osnova se določi s Sklepom o najnižji pokojninski osnovi in od 1. januarja 2011 znaša 551,16 EUR. Upoštevaje povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v RS, in znaša za leto 2010 35,34 %, je znesek bruto najnižje pokojninske osnove 852,40 EUR.

Leto

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-1

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-2

RAZLIKA MED OSNOVO PO ZPIZ-1 in ZPIZ-2

2011 in 2012

852,10 EUR

896,93 EUR (60 % PLP v RS)

- 44,83 EUR

2013

852,10 EUR

1.046,42 EUR (70 % PLP v RS)

- 194,32 EUR

2014

852,10 EUR

1.195,90 EUR (80 % PLP v RS)

- 343,80 EUR

2015

852,10 EUR

1.345,40 EUR (90 % PLP v RS)

- 493,30 EUR

Iz tabele lahko ugotovimo, da bi bila najnižja osnova za prispevke za družbenike ves čas prehodnega obdobja bistveno višja od trenutno najnižje osnove za obračun prispevkov. Razlika v najnižji osnovi med ZPIZ-1 in ZPIZ-2 je namreč negativna tudi v celotnem prehodnem obdobju.

Poglejmo si še razliko v višini obračunanih prispevkov od najnižjih osnov po ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

           

Leto

Najnižja osnova za obračun prispevkov

Prisp. za soc. varnost

Najnižja osnova za obračun prispevkov

Prisp. za soc. varnost

RAZLIKA MED

PRISP.

PO ZPIZ-1 in ZPIZ-2

2011 in

2012

852,10 EUR

325,20 EUR

896,93 EUR

342,63 EUR

- 17,43 EUR

2013

852,10 EUR

325,20 EUR

1.046,42 EUR

399,73 EUR

- 74,35 EUR

2014

852,10 EUR

325,20 EUR

1.195,90 EUR

456,83 EUR

- 131,63 EUR

2015

852,10 EUR

325,20 EUR

1.345,40 EUR

513,94 EUR

- 188,74 EUR


[1] Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

[2] Če je bil avtorski honorar obravnavan kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice.

[3] Glede na to, da se samozaposleni lahko odloči za zvišanje in pod pogoji za znižanje zavarovalne osnove, je uporaba zavarovalne osnove enaka kot po ZPIZ-1.

[4] Plačevanje vseh prispevkov je vezano na zavarovalno osnovo, določeno v ZPIZ-2.

[5] Upoštevaje zadnje znane podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS.

[6] Pri vseh zavarovancih s podlago 040, pri katerih je v evidenci evidentiran zavezanec za prijavo družba, se bo najkasneje s 31. 12. 2011 spremenil zavezanec iz družbe na fizično osebo. Po tej spremembi bo možen le obračun in plačilo prispevkov na način, kot velja za zavarovanje s podlago 040 oz. 040 in 112 po 1. 1. 2010.

[7] Upoštevaje zadnje znane podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS.

po potrebi še dopolnjevan.

ZAVAROVALNA PODLAGA

Zavarovanci so vse osebe, ki so se po zakonu dolžne obvezno zavarovati, in tudi tiste osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. V primerih, ko oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, je ZPIZ-1 v 25. členu določal, da se taka oseba zavaruje po tisti podlagi, ki je bila v zakonu navedena pred drugimi podlagami (primer: zaposleni v RS so v zakonu navedeni pred vsemi ostalimi podlagami). Podobno, ne pa enako, določa tudi 13. člen predloga ZPIZ-2: »Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi, razen če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni časV obrazložitvi k 13. členu je zapisano: »Če oseba istočasno opravlja različna dela v odvisnem razmerju ali opravlja več različnih dejavnosti, od katerih bi lahko bila vsaka zavarovalna podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, se mora oseba zavarovati po tisti zavarovalni podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, razen če po zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas.« Poenostavljeno povedano: če oseba ni zavarovana za polni delovni čas, vrstni red zavarovalnih podlag ne velja.

UREDITEV V ZPIZ-1

I. KATEGORIJA ZAVAROVANCEV ZAPOSLENI V REPUBLIKI SLOVENIJI

V to kategorijo sodijo:

- delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije;

- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

- delavci, zaposleni pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno;

- tujci, ki so na območju Republike Slovenije zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če mednarodni sporazum ne določa drugače;

- osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

207. člen določa osnove za plačilo prispevkov, 208. člen pa najnižjo in najvišjo osnovo za plačilo prispevkov.

Osnova za plačilo prispevkov zavarovancev iz te kategorije je plača oz. nadomestilo plače. Prispevki za obvezno zavarovanje se plačujejo iz plače in iz nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o zdravstvenem zavarovanju, če ni z zakonom drugače določeno. Prispevki za obvezno zavarovanje se obračunajo in plačajo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami, če poseben zakon ne določa drugače. Najnižja osnova za obračun prispevkov je znesek minimalne plače.

Izjema so delavci, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino. Njihova osnova za plačilo prispevkov je plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. člen določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca, 223. pa za plačilo prispevkov delodajalcev.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za PIZ (15,50 %) so zavarovanci. Če se prispevki plačujejo od najnižje osnove (minimalne plače), je prispevek za PIZ zavarovanca dolžan plačati zavarovanec, vendar le za tisti del prispevka, ki odpade na plačo oz. nadomestilo plače, delodajalec pa mora plačati tisti del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo (minimalno plačo) in plačo oziroma nadomestilom plače. V praksi je to t. i. obračun fiktivne razlike do minimalne plače.

Plačilo prispevkov za PIZ delodajalca (8,85 %) bremeni delodajalce. Breme delodajalcev so tudi prispevki za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %). Za zavarovance, ki jim ZZZS[1] izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, plača prispevke delodajalca za PIZ in za primer poškodb pri delu ter poklicnih bolezni ZZZS.

II. DRŽAVLJANI RS, ZAPOSLENI PRI TUJCIH (14. člen)

V to kategorijo obveznega zavarovanja sodijo državljani RS, ki so:

- na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih ali tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če mednarodni sporazum ne določa drugače;

- zaposleni v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije oziroma so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;

- zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, pa z njo ni sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, ali v njej ne morejo uveljavljati pravic do pokojnin oziroma do invalidnin določenih s tem zakonom, oziroma jih ne morejo uživati izven navedene države, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani v Republiki Sloveniji oziroma so imeli neposredno pred odhodom v tujino stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

207. člen določa osnove za plačilo prispevkov, 208. člen pa najnižjo in najvišjo osnovo za plačilo prispevkov. Osnova za plačilo prispevkov zavarovancev iz te kategorije je plača oz. nadomestilo plače. Prispevki za obvezno zavarovanje se plačujejo iz plače in iz nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o zdravstvenem zavarovanju, če ni z zakonom drugače določeno. Prispevki za obvezno zavarovanje se obračunajo in plačajo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami, če poseben zakon ne določa drugače. Najnižja osnova za obračun prispevkov je znesek minimalne plače.

Izjema so delavci, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino. Njihova osnova za plačilo prispevkov je plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. člen določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca, 223. pa za plačilo prispevkov delodajalcev.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za PIZ (15,50 %) so zavarovanci. Če se prispevki plačujejo od najnižje osnove (minimalne plače), je prispevek za PIZ zavarovanca dolžan plačati zavarovanec, vendar le za tisti del prispevka, ki odpade na plačo oziroma nadomestilo plače, delodajalec pa mora plačati tisti del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo (minimalno plačo) in plačo oziroma nadomestilom plače. V praksi je to t. i. obračun fiktivne razlike do minimalne plače.

Plačilo prispevkov delodajalca za PIZ (8,85 %) in plačilo prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %) bremeni delodajalce le za državljane RS, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih ali tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če mednarodni sporazum ne določa drugače (prva alineja). Državljani iz ostalih dveh kategorij, zaposleni pri tujcih, so sami zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za PIZ ter za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za zavarovance, ki jim ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, plača prispevke delodajalca za PIZ in za primer poškodb pri delu ter poklicnih bolezni ZZZS.

OBRAČUN IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV

Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje ureja Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Ta zakon (ZPSV) v 4. členu določa, da se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere se plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

S 1. januarjem je začel veljati Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Zakon v 135. členu ureja prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti.

UREDITEV V ZPIZ-2

I DELAVCI V DELOVNEM RAZMERJU (14. člen)

V to kategorijo sodijo:

- delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije;

- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

- delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno;

- delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače;

- državljanke ali državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države;

- osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

144. člen ZPIZ-2 določa osnove za osebe v delovnem razmerju. Podobno kot velja v ZPIZ-1, ZPIZ-2 v 144. členu določa, da je osnova za plačilo prispevkov plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi. Prispevki se plačujejo tudi od:

- zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;

- zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina, in

- zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Še vedno so izjema delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno. Zanje je osnova plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.

Isti člen določa tudi najnižjo osnovo za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače. Najnižja osnova za te skupine zavarovancev ne bo več minimalna plača, ampak 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

152. člen ZPIZ-2 določa zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca, 153. člen pa zavezance za plačilo prispevkov delodajalcev.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev PIZ so zavarovanci. Podobno kot je prej veljalo za obračun in plačilo prispevkov od razlike do minimalne plače, ZPIZ-2 določa, da je zavarovanec zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za PIZ le za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače. Za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plačo ali nadomestilom plače delavca, pa je zavezanec delodajalec.

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za PIZ so delodajalci. Zavarovanci so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za PIZ, če gre za:

- državljanke ali državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države;

- osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

Kadar je zavezanec za plačilo tega prispevka Zavod za zdravstveno zavarovanje po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (npr. boleznine v breme zavoda), je omenjeni zavod zavezanec za plačilo tega prispevka.

OBRAČUN IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 bi prenehali veljati nekateri členi iz ZPSV, ki sedaj ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje.

Gre za 2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in za 3. in 6. člen ZPSV v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ti prispevki se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2. To pomeni, da je osnova za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje enaka osnovi za prispevke za obvezno PIZ.

Ostali prispevki (prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje) se bodo še naprej plačevali od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, kot je doslej določal 4. člen ZPSV.

POVZETEK RAZLIK MED ZPIZ–2 IN PRIMERJALNI IZRAČUN PRISPEVKOV

  1. Preimenovanje in razširitev I. kategorije zavarovancev

»Zaposleni v RS« iz ZPIZ-1 so v ZPIZ-2 vključeni v kategorijo »Delavci v delovnem razmerju«. Mednje sodijo tudi zaposleni pri tujcih, ki so bili po ZPIZ-1 ločena kategorija. ZPIZ-1 med zaposlene v RS uvršča tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katero prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, če niso bile zavarovane na drugi podlagi, ZPIZ-2 pa to kategorijo obravnava posebej, v 18. členu. Za razliko od ZPIZ-1, ZPIZ-2 definira delo v okviru drugega pravnega razmerja: podjemna, avtorska ali druga pogodba civilnega prava, malo delo, kot prokurist ali poslovodna oseba … Več o tem v nadaljevanju.

  1. Sprememba najnižje zavarovalne osnove za delavce v delovnem razmerju

Najnižja zavarovalna osnova v ZPIZ-2 ni več minimalna plača, ampak 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Minimalna plača trenutno znaša 748,10 EUR, zadnja povprečna letna plača zaposlenih v RS, preračunana na mesec, pa 1.494,88 EUR (17.938,56 EUR je zadnja znana povprečna letna plača zaposlenih).

410. člen ZPIZ-2 določa odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu. Najnižja osnova za plačilo prispevkov bi se v prehodnem obdobju postopno zviševala. V letu 2011 in 2012 bi bila najnižja osnova za plačilo prispevkov v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa bi se vsako leto zviševala za dva odstotka, dokler ne bi dosegla zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

Leto 2016

Leto 2017

50 %

52 %

54 %

56 %

58 %

60 %

  1. Zavezanci za plačilo prispevkov za primer poškodbe pri delu

ZPIZ-1 je v 223. členu določal, da so zavezanci za plačilo prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni za to skupino zavarovancev delodajalci. ZPIZ-2 ne določa zavezanca za plačilo tega prispevka.

  1. Prispevki za zdravstveno zavarovanje

ZPIZ-2 določa, da se tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje določajo skladno z osnovo iz 144. člena ZPIZ-2. Te osnove je prej določal 3. člen ZPSV, ki bi v primeru sprejetja ZPIZ-2 prenehal veljati. Z izjemo najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, ki bi po koncu prehodnega obdobja znašala 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, med obstoječo zakonodajo in ZPIZ-2 ni bistvenih razlik.

Primer:

Skladno s predstavljeno tabelo najnižjih osnov, določenih v ZPIZ-2, lahko pripravimo primerjavo med najnižjimi osnovami za obračun prispevkov v ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

Pri primerjavi bomo izhajali iz predpostavke, da znaša zadnja povprečna letna plača zaposlenih v RS, preračunana na mesec, 1.494,88 EUR, minimalna plača v RS pa 748,10 EUR. Predpostavili bomo, da se niti minimalna plača niti povprečna letna plača zaposlenih v RS ne bosta spreminjali.

Leto

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-1

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-2

RAZLIKA MED OSNOVO PO ZPIZ-1 in ZPIZ-2

2011 in 2012

748,10 EUR

747,44 EUR (50 %)

0,66 EUR

2013

748,10 EUR

777,34 EUR (52 %)

-29,24 EUR

2014

748,10 EUR

807,24 EUR (54 %)

-59,14 EUR

2015

748,10 EUR

837,13 EUR (56 %)

-89,03 EUR

2016

748,10 EUR

867,03 EUR (58 %)

-118,93 EUR

2017

748,10 EUR

896,93 UER (60 %)

-148,83 EUR

Iz tabele lahko ugotovimo, da bi bila najnižja osnova za prispevke po končanem prehodnem obdobju (leto 2017) višja od trenutno najnižje osnove za obračun prispevkov za 148,83 EUR.

Če delodajalec izplačuje plačo ali nadomestilo plače, ki je enaka ali višja od najnižje osnove za obračun prispevkov, ZPIZ-2 ne bi prinesel sprememb pri obračunu in plačevanju prispevkov.

ZPIZ-2 bo vplival na tiste delodajalce in osebe v delovnem razmerju, ki prejemajo plačo ali nadomestilo plače, ki je nižje od najnižje osnove za obračun prispevkov za ZPIZ-2.

Če bi delavec v letu 2012 prejemal plačo na ravni minimalne plače, bi morali tem delavcem obračunati t. i. fiktivno razliko do najnižje osnove za obračun prispevkov. Takih primerov bi bilo verjetno veliko. Prispevki, ki bi jih morali obračunati od te razlike, so:

- prispevki za PIZ zavarovanca (15,50 %) in prispevki za PIZ delodajalca (8,85 %) in jih plača delodajalec;

- prispevek za starševsko varstvo zavarovanca (0,10 %) plača zavarovanec, prispevek za starševsko varstvo delodajalca pa delodajalec;

- prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti (za zaposlovanje) zavarovanca (0,14 %) plača zavarovanec, prispevek delodajalca (0,06 %) pa delodajalec.

Za primerjavo med ZPIZ-1 in ZPIZ-2 bomo vzeli najnižje osnove iz leta 2017. Predpostavili bomo, da delavec prejme bruto plačo v višini minimalne plače, tj. 748,10 EUR.

BRUTO PLAČA = MINIMALNA PLAČA = 748,10 EUR

NAJNIŽJA OSNOVA ZPIZ-1 = MINIMALNA PLAČA = BRUTO PLAČA

PRISPEVKI SE OBRAČUNAJO OD PLAČE

PRISPEVKI ZAVAROVANCA OD PLAČE (748,10 EUR)

PRISPEVKI DELODAJALCA OD PLAČE (748,10 EUR)

PIZ (15,50 %)

115,96 EUR

PIZ (8,85 %)

66,21 EUR

ZZ (6,36 %)

47,58 EUR

ZZ (6,56 %)

49,08 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

ZAP. (0,14 %)

1,05 EUR

ZAP. (0,06 %)

0,45 EUR

POŠK. PRI DELU (0,53 %)

3,96 EUR

SKUPAJ

165,33 EUR

SKUPAJ

120,44 EUR

NAJNIŽJA OSNOVA ZPIZ-2 > MINIMALNA PLAČA

PRISPEVKI SE OBRAČUNAJO OD PLAČE

PRISPEVKI SE OBRAČUNAJO OD RAZLIKE MED PLAČO (748,10 EUR) IN NAJNIŽJO OSNOVO (896,93 EUR)

PRISPEVKI ZAVAROVANCA OD PLAČE (748,10 EUR)

PRISPEVKI DELODAJALCA OD PLAČE (748,10 EUR)

PIZ (15,50 %)

115,96 EUR

PIZ (8,85 %)

66,21 EUR

ZZ (6,36 %)

47,58 EUR

ZZ (6,56 %)

49,08 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

SV (0,10 %)

0,75 EUR

ZAP. (0,14 %)

1,05 EUR

ZAP. (0,06 %)

0,45 EUR

POŠK. PRI DELU (0,53 %)

3,96 EUR

PRISPEVKI, KI BREMENIJO ZAVAROVANCA OD RAZLIKE MED PLAČO IN NAJNIŽJO OSNOVO (148,83 EUR)

PRISPEVKI, KI BREMENIJO DELODAJALCA OD RAZLIKE MED PLAČO IN NAJNIŽJO OSNOVO (148,83 EUR)

SV (0,10 %)

0,15

PIZ (15,50 %)

23,07

ZAP. (0,14 %)

0,21

PIZ (8,85 %)

13,17

SV (0,10 %)

0,15

ZAP. (0,06 %)

0,09

SKUPAJ

165,69

SKUPAJ

156,92

RAZLIKA MED PRISPEVKI PO ZPIZ-2 IN ZPIZ-1

0,36

36,48

Strošek delodajalca je v primeru ZPIZ-2 višji za 36,48 EUR za delavca, ki prejema plačo na ravni minimalne plače.

DRUGO PRAVNO RAZMERJE (podjemne, avtorske in druge pogodbe)

UREDITEV V ZPIZ-1

ZPIZ-1 v 13 .členu določa, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

Za ostale osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja, pa ZPIZ-1 v 27. členu določa, da mora biti oseba obvezno zavarovana za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za te osebe se skladno z 213. členom plačuje prispevek od osnov ali v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod.

S Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja svet ZPIZ določa te prispevke. Od 1. januarja 2001 se plačuje prispevek za PIZ v višini 6 % od bruto zneska osebnega prejemka. Za prejemke iz drugega pravnega razmerja se po tem sklepu štejejo predvsem:

- plačilo po pogodbi o delu (podjemni pogodbi) ali delovršni pogodbi;

- plačilo za opravljanje funkcije v organih fundacije, zadruge, javnega organa, zbornice, zavarovalniškega sklada, zasebne družbe, vzajemne zavarovalnice, zasebne pokojninske družbe ali lokalne skupnosti;

- nagrada stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju in upravitelju prisilne poravnave;

- plačilo za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev.

Osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, so v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB3) zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 4,46 EUR od vsake sklenjene podjemne pogodbe, ki velja v posameznem mesecu

Poglejmo si še davčno obravnavo. Od plačila po podjemni pogodbi se plačuje posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 odstotkov, in sicer ga v skladu z 2. členom ZPDDP plačujejo pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost, in izplačujejo s tem zakonom določene prejemke. V skladu s 3. členom tega zakona je osnova za obračun in plačilo tega davka vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu po obligacijskih razmerjih, v bruto osnovo pa se vštevajo tudi vsa povračila stroškov, ki jih je fizična oseba prejela v zvezi z opravljanjem storitve. V primeru, da gre za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen ZDoh-2), je davčna osnova za te dohodke posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov (41. člen ZDoh-2). Akontacija dohodnine se izračuna in plača ob izplačilu dohodka, po stopnji 25 % (127. člen ZDoh-2).

Ker ZPIZ-2 ne bi vplival na izračun neto podjemnih ali avtorskih pogodb, si bomo v nadaljevanju pogledali, kakšen bo vpliv ZPIZ-2 na stroške izplačevalcev dohodka.

UREDITEV V ZPIZ-2

ZPIZ-2 pa v 18. členu določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine. Marsikaterega bralca predloga ZPIZ-2 to napelje v misel na plačevanje obveznih prispevkov od avtorskih, podjemnih in drugih pogodb iz 18. člena. Vendar pa v obrazložitvi k temu členu piše, da se mora obvezno vključiti v zavarovanje, če v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo in ne prejema pokojnine, če se oseba ne zavaruje na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet.

Poglejmo si še, kako ZPIZ-2 ureja obvezno zavarovanje za PIZ za tiste zavarovance, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine ter niso zavarovani na podlagi 16. člena (družbeniki) ali na podlagi 18. člena (drugo pravno razmerje). To so na primer osebe, ki so zaposlene za polni delovni čas in opravijo delo po podjemni ali avtorski pogodbi. Zanje ZPIZ-2 v 148. členu predvideva, da se prispevek za PIZ plača po stopnji, določeni za plačilo prispevkov za PIZ delodajalca skladno s predpisi, ki urejajo prispevke za socialno varnost (ZPSV). To pomeni, da se prispevki za PIZ ne bi plačevali od osnov ali v pavšalnih zneskih, ki jih s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja določa svet ZPIZ. Omenjeni sklep bi v primeru sprejema ZPIZ-2 prenehal veljati. Prispevki za PIZ bi tako skladno z ZPSV znašali 8,85 % in ne več 6 %. Če smo 148. člen ZPIZ-2 pravilno razumeli, bodo prispevki za PIZ v višini 8,85 % veljali tudi za izplačila tistih avtorskih honorarjev, od katerih se je doslej obračunavala in plačevala le dohodnina[2]. Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja med prejemke iz drugega pravnega razmerja ni vključeval omenjenih avtorskih honorarjev.

V spodnjih tabelah je primerjava stroškov za izplačilo po podjemni in avtorski pogodbi po ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

ZPIZ-1

ZPIZ-2

PODJEMNA POGODBA

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

+ Poseben davek na

določene prejemke (25 %)

250,00 EUR

+ Poseben davek na

določene prejemke (25 %)

250,00 EUR

+ Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

4,46 EUR

+ Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen

4,46 EUR

+ Pavšalni prispevek za PIZ (6 %)

60,00 EUR

+ Pavšalni prispevek za PIZ (8,85 %)

88,50 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.314,46 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.342,96 EUR

Razlika je 28,50 EUR

ZPIZ-1

ZPIZ-2

AVTORSKI HONORAR

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

BRUTO ZNESEK

1.000,00 EUR

+ Pavšalni prispevek za PIZ (8,85 %)

88,50 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.000,00 EUR

STROŠEK IZPLAČEVALCA

1.088,50 EUR

Razlika je 88,50 EUR.

ZPIZ-2 je v 146. členu predvidel tudi osnovo za zavarovanje iz drugega pravnega razmerja. Osnova za plačilo prispevkov bi bilo plačilo za opravljeno delo, prejeto v okviru drugega pravnega razmerja. Osnova za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta predstavlja seštevek plačil za opravljeno delo iz vseh drugih pravnih razmerij iz obdobja od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta. V osnovo za plačilo prispevkov od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta se za zavarovance, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja, vštevajo vsi prejemki, ki jih zavarovanec prejme v okviru drugega pravnega razmerja od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta.

UREDITEV V ZPIZ-1

III SAMOZAPOSLENI (15. člen)

V kategorijo obveznega zavarovanja sodijo samozaposleni, ki kot svoj edini ali glavni poklic v RS:

- kot samostojni podjetniki posamezniki po ZGD opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah;

- z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so skladno z zakonom vpisane v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;

- opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično psihološko dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom;

- opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;

- opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom;

- samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost.

ZPIZ-1 v 17. členu določa edini ali glavni poklic. Šteje se, da samozaposleni in kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če:

- niso v delovnem razmerju,

- ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani ali

- niso na šolanju.

Če so zavarovanci v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in niso na šolanju, se šteje, da opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic.

Zavarovancem, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja manj kot polni delovni čas, ZPIZ-1 dopušča, da se lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa zavarujejo kot samozaposleni.

18. člen ZPIZ-1 določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno. Skladno s tem členom, samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih 3 let, doseženi dobiček iz dejavnosti samozaposlenega, ki je podlaga za določanje zavarovalnih osnov, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu.

Poleg tega velja, da samozaposleni ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oz. 61 let (ženske) in:

- ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali

- je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI S.P.?

Skladno s 4. členom ZPSV plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V ta namen je predpisan tudi ustrezen obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (obrazec OPSVZ).

Podlaga za zavarovanje

Šifre zavarovalnih podlag so napisane v Navodilu za izpolnjevanje obrazca M-1, ki je priloga 1 Pravilnika o obrazcih za prijavo podatkov o PIZ, ZZ, ZSTV in ZPB (Ur. l. RS 37/2011). Za samostojne podjetnike posameznike, ki na območju RS samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko velja šifra 005.

Podlaga za zavarovanje

Vrste zavarovanj

šifra

opis

piz

zz

zpb

zstv

005

samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju RS samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost

x

x

x

x

Pregled prispevkov:

Prisp. zavarovanca za PIZ

15,50%

Prisp. delodajalca za PIZ

8,85%

SKUPAJ PRISPEVKI ZA PIZ

24,35%

Prisp. zavarovanca za ZZ

6,36%

Prisp. delodajalca za ZZ

6,56%

Prisp. za poškodbe pri delu

0,53%

SKUPAJ PRISPEVKI ZA ZZ

13,45 %

Prisp. zavarovanca za starš. var.

0,10%

Prisp. delodajalca za starš. var.

0,10%

Prisp. zavarovanca za zaposl.

0,14%

Prisp. delodajalca za zaposl.

0,06%

SKUPAJ DRUGI PRISP.

0,40 %

PRISPEVKI SKUPAJ

38,20 %

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov je določena v 207. členu ZPIZ-1. Za samozaposlene velja, da je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje zavarovalna osnova. Višino zavarovalne osnove določa 209. člen ZPIZ-1. Najnižja zavarovalna osnova je znesek minimalne plače. Najvišja osnova, v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova velja za tiste samozaposlene, ki so se odločili za zvišanje zavarovalne osnove.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Določanje zavarovalnih osnov za samozaposlene določa 209. člen ZPIZ-1, ki pravi, da se osnova določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Na podlagi osmega odstavka 209. člena ZPIZ-1 je bil sprejet Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove, ki podrobneje določa postopek za razvrščanje v zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za PIZ in druge postopke za samozaposlene.

Omenjeni Pravilnik določa, da se doseženi dobiček (osnova) določi na podlagi davčnega obračuna tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in odhodki prišteje znesek prispevkov za socialno varnost:

DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI – DAVČNO PRIZNANI ODHODKI (z.št. 9 iz obrazca DohDej)

+ ZNESEK PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST, KI SO VPISANI NA PRVI STRANI obrazca DohDej

= DOSEŽENI DOBIČEK

Če je razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki manjša ali enaka 0, je doseženi dobiček enak znesku prispevkov za socialno varnost.

Za tiste, ki so se med samozaposlene vključili med davčnim letom velja, da se na podlagi davčnega obračuna doseženi dobiček preračuna na letno raven:

doseženi dobiček , določen na podlagi davčnega obračuna
Doseženi dobiček, preračunan na letno raven =
število mesecev, na katere se nanaša doseženi dobiček

Pri določanju števila mesecev, na katere se nanaša dobiček, se upošteva število dni v začetnem mesecu, na katero se nanaša obračun davka, odvisno od tega, ali se obračun davka nanaša na manj kot 15 dni oziroma več kot 15 dni začetnega meseca. V primeru, da se nanaša na več kot 15 dni, se začetni mesec šteje, v nasprotnem primeru pa ne.

Ob vstopu v zavarovanje se zavarovanec zavaruje najmanj od zneska minimalne plače.

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Skladno z davčno zakonodajo si zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sami izračunavajo akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti do 31.3. tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna se tovrstni zavezanci, ki so na podlagi opravljanja dejavnosti obvezno zavarovani kot samozaposleni, na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna davka sami uvrstijo v novo zavarovalno osnovo.

Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (v nadaljevanju: obračun davka). V skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Ur. l. 38/2007) se uvrstitev v zavarovalno osnovo določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu. To pomeni, da se zavezanci, ki so davčni obračun predložili januarja, v novo zavarovalno osnovo uvrstijo februarja (prispevki se plačajo marca). Ker je zadnji rok za oddajo davčnega obračuna 31.3., se zavezanci v novo zavarovalno osnovo uvrstijo najkasneje aprila (prispevki so plačani maja).

Samozaposleni plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, dokler:

- dokler se ne razvrsti v zavarovalno osnovo na novo

- dokler se sam ne odloči za zvišanje zavarovalne osnove ali

- dokler ne začne uporabljati znižane zavarovalne osnove.

Znižanje zavarovalne osnove

ZPIZ-1 V 209. členu dopušča možnost, da samozaposleni zahteva znižanje zavarovalne osnove. Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu in bi plačevanje prispevkov od določene zavarovalne osnove ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje, lahko enkrat v koledarskem letu pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahteva znižanje zavarovalne osnove, vendar največ do zneska 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. Če ZPIZ odloči, da se zavarovancu zniža zavarovalna osnova, odločbo pošlje pristojnemu davčnemu organu. Dovoljena znižana zavarovalna osnova se lahko prvič uporabi za mesec, v katerem odločba iz prejšnjega odstavka postane dokončna.

ZPIZ je sprejel Sklep o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za PIZ. Zavarovalna osnova se praviloma zniža za 1 razred.

Zvišanje zavarovalne osnove

ZPIZ-1 V 209. členu dopušča tudi možnost, da se samozaposleni zavaruje od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen, vendar največ od zneska 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določi zavarovalna osnova.

BRUTO ZAVAROVALNE OSNOVE PO ZPIZ-1

Na podlagi 209. člena ZPIZ-1 se samozaposleni uvrsti v ustrezno zavarovalno osnovo glede na izračunani doseženi dobiček.

Z. št.

Dosežena davčna osnova

Bruto zavarovalna osnova

1

Do vključno minimalna letna plača zaposlenih v RS

Najmanj minimalna plača

2

Nad minimalno letno plačo zaposlenih v RS

Do vključno povprečna letna bruto plača zaposlenih v RS

Najmanj 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova (npr. povprečna plača februar se upošteva pri obračunu prispevkov za april)

3

Nad eno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno enoinpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Najmanj 90 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

4

Nad enoinpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno dvakratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Najmanj v višini 1,2 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

5

Nad dvakratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno dvainpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Najmanj v višini 1,5 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

6

Nad dvainpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno trikratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Najmanj v višini 1,8 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

7

Nad trikratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Do vključno triinpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Najmanj v višini 2,1 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

8

Nad triinpolkratno povprečno letno bruto plačo zaposlenih v RS

Najmanj v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova

Za primer smo vzeli zavarovalne osnove za April 2011: Minimalna plača zaposlenih v RS v letu 2010 je znašala 8.536,36 EUR, povprečna letna bruto plača zaposlenih v RS v letu 2010 je znašala 17.938,56 EUR, povprečna bruto plača za februar 2011 je znašala 1.493,54 EUR, znesek veljavne minimalne plače aprila 2011 je 748,10 EUR.

z. št.

Dosežena davčna osnova za leto 2010 (v EUR)

Bruto zavarovalna osnova (v EUR)

1

Do vključno 8.536,36

748,10 (veljavna minimalna bruto plača)

2

Nad 8.536,36

Do vključno 17.938,56

896,12 (60 % PP)

3

Nad 17.938,56

Do vključno 26.907,84

1.344,19 (90 % PP)

4

Nad 26.907,84

Do vključno 35.877,12

1.792,25 (120% PP)

5

Nad 35.877,12

Do vključno 44.846,40

2.240,31 (150 % PP)

6

Nad 44.846,40

Do vključno 53.815,68

2.688,37 (180 % PP)

7

Nad 53.815,68

Do vključno 62.784,96

3.136,43 (210 % PP)

8

Nad 62.784,96

3.584,50 (240 % PP)

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. in 223. člen ZPIZ-1 določata zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalcev. Za samozaposlene velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

UREDITEV V ZPIZ-2

II SAMOZAPOSLENE OSEBE (15. člen)

Kot samozaposlene osebe se obvezno zavarujejo osebe, ki v RS samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost ter osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

V obrazložitvi k temu členu piše, da je pridobitna oz. druga dovoljena dejavnost vsaka podjetniška, poklicna ter druga neodvisna samostojna dejavnost. Kot samozaposlena oseba se mora obvezno zavarovati tista oseba, ki:

- ni prednostno zavarovan kot oseba v delovnem razmerju ali

- je zavarovana kot oseba v delovnem razmerju za krajši delovni čas od polnega

Če je oseba zavarovana za krajši delovni čas od polnega, se je dolžna za razliko do polnega delovnega časa zavarovati kot samozaposlena oseba.

Ker ZPIZ-2 spreminja zavarovalne podlage in krog zavezancev se 406. člen ZPIZ-2 nanaša na uskladitev lastnosti zavarovanca, ki jih je ZPIZ-1 urejal v 17. in 18. členu. Prva uskladitev se nanaša na osebe, ki so na šolanju in opravljajo samostojno dejavnost. Osebe, ki imajo status dijaka oz. študenta ter hkrati opravljajo samostojno dejavnost se morajo obvezno vključiti v zavarovanje in sicer od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem bi začel veljati ZPIZ-2, če bodo še naprej opravljale to dejavnost. Če bi začel ZPIZ-2 veljati julija 2011 ali avgusta 2011, bi se morale te osebe zavarovati 1. 9. 2011, če gre za dijaka oz. 1. 10. 2011, če gre za študenta.

Osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do decembra 2010, ker njihov dobiček v zadnjih 3 letih ni presegal zneska minimalne plače in bi bile ob uveljavitvi ZPIZ-2 še vedno vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti, bi se morale v roku 1 leta po uveljavitvi ZPIZ-2 obvezno zavarovati.

Uskladitev se nanaša tudi na uživalce pokojnine, ki bi ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravljali delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca kot oseba v delovnem razmerju ali kot samozaposlena oseba ali kot družbenik. V teh primerih bi morali uživalci pokojnine najpozneje v roku 1 leta od uveljavitve ZPIZ-2 svoj status uskladiti svoj status tako, da ponovno vstopijo v zavarovanje. O tem govori 116. člen ZPIZ-2, ki pravi, da uživalec pokojnine, ki začne ponovno delati s polnim delovnim časom oz. opravljati dejavnost znova pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje več.116. člen ZPIZ-2 določa tudi primere, ko je dovoljen sočasen status uživalca pokojnine in zavarovanca.

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI S.P.?

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 bi prenehali veljati nekateri členi iz ZPSV, ki sedaj ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje.

Gre za 2., 3., 4., 5., 6.,15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za 3. in 6. člen ZPSV v
delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ti prispevki se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2. To pomeni, da je osnova za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje enaka osnovi za prispevke za obvezno PIZ.

Ostali prispevki (prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje) se bodo še naprej plačevali od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, kot je doslej določal 4. člen ZPSV.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV>

Osnova za plačilo prispevkov je določena v 145. členu ZPIZ-2. Za samozaposlene velja, da je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje zavarovalna osnova.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Osnove za samozaposlene so določene v 145. členu ZPIZ-2.

Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova, ki je določena v višini posameznikovega dobička, preračunanega na mesec, v katerem niso obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove.

Najnižjo zavarovalno osnovo za samozaposlene predstavlja znesek 60 % povprečne plače, preračunane na mesec. Ta zavarovalna osnova velja za samozaposlene, katerih dobiček ne preseže zneska 60 % povprečne plače. Najvišja zavarovalna osnova je 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani RS, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova.

Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove (Pravilnik) bo določil minister pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo. Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove se lahko uporablja do sprejema novega, če ni v nasprotju z ZPIZ-2.

Predpostavljamo lahko, da se bo doseženi dobiček (osnova) določil na enak ali podoben način kot to določa obstoječi Pravilnik, ki je sprejet na podlagi ZPIZ-1.

Še vedno velja, da zavarovanci ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove. ZPIZ-2 je določil izjemo. Če so bili ti zavarovanci v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi, plačujejo ti zavarovanci prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Za obračun akontacije dohodnine se šteje obračun, ki je bil ali bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek. To pomeni, da bodo roki za določanje novih zavarovalnih osnov ostali nespremenjeni. Ker je zadnji rok za oddajo davčnega obračuna 31.3., se zavezanci v novo zavarovalno osnovo uvrstijo najkasneje aprila (prispevki so plačani maja).

Zavarovalna osnova se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje[3].

Znižanje zavarovalne osnove

ZPIZ-2 dopušča možnost, da lahko zavarovanec plačuje prispevke od nižje osnove.

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od najnižje zavarovalne osnove (60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec). Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

Primer:

Zavezanec je ugotovil, da je zavarovalna osnova 1.500,00 EUR, skupni prispevki[4] (38,20 %) znašajo 573,00 EUR. Ker je ocenil, da ne ustreza pričakovanemu dobičku, se je odločil za 20 % zmanjšanje zavarovalne osnove. To pomeni, da bi bila znižana zavarovalna osnova 1.200,00 EUR, prispevki pa bi znašali 458,40 EUR. Z vsakim mesecem bi zavezanec »privarčeval« 114,60 EUR.

Na podlagi dejanskega dobička je zavezanec ugotovil, da bi moral plačevati prispevke od zavarovalne osnove 1.500,00 EUR. Znižano osnovo (1.200,00 EUR) bi presegel za več kot 20 % (20 % bi bilo 1.440,00 EUR), zato bi moral v prihodnjem obdobju plačevati prispevke od ugotovljene davčne osnove, povečane za 20 %.To pomeni, da bi moral v prihodnjem obdobju plačevati prispevke od 1.800,00 EUR in ne od 1.500,00 EUR. Prispevki bi znašali 687,60 EUR, namesto 573,00 EUR. Razlika je 114,60 EUR.

Krajše, ko je obdobje uporabe znižane stopnje, večja bo razlika v škodo samozaposlenega. Če je znižano stopnjo uporablja npr. 7 mesecev, je privarčeval 802,22 EUR, v naslednjem obdobju (12 mesecev) pa bo plačal 1.375,20 EUR več.

Zvišanje zavarovalne osnove

ZPIZ-2 določa najvišjo zavarovalno osnovo v višini 3,5 kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

BRUTO ZAVAROVALNE OSNOVE PO ZPIZ-2

Po ZPIZ-2 je zavarovalna osnova dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

Na podlagi določb ZPIZ-2 smo pripravili izračun zavarovalne osnove za samozaposlenega. Dobiček zavarovanca se izračuna kot razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki.

NAJNIŽJA ZAVAROVALNA OSNOVA po koncu prehodnega obdobja

INDIVIDUALNE MESEČNE ZAVAROVALNE OSNOVE

NAJVIŠJA ZAVAROVALNA OSNOVA

60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec

dobiček + prispevki
št. mesecev

3,5 kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

896,93 EUR[5]

5.232,08 EUR

Tudi za samozaposlene 411. člen ZPIZ-2 določa odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu. Najnižja osnova za plačilo prispevkov bi se v prehodnem obdobju postopno zviševala. V letu 2011 in 2012 bi bila najnižja osnova za plačilo prispevkov v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa bi se vsako leto zviševala za dva odstotka, dokler ne bi dosegla zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

Leto 2016

Leto 2017

50 %

50 %

52 %

56 %

58 %

60 %

Če za izhodišče vzamemo zadnji znani podatek o povprečni letni plači zaposlenih v RS, lahko pripravimo tabelo najnižjih osnov za plačilo prispevkov.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v EUR od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (1.494,88 EUR)

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

Leto 2016

Leto 2017

747,44

777,34

807,24

837,13

867,03

896,93

Samozaposleni, ki plačujejo prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, bi do določitve nove zavarovalne osnove plačevali prispevke od te osnove, ne glede na uveljavitev ZPIZ-2. To pomeni, da bi po ZPIZ-2 plačevali prispevke šele v letu 2012.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev so določeni 152. zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev pa v 153. ZPIZ-2, ki v zvezi s tem ne uvaja sprememb. Za samozaposlene velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

POVZETEK RAZLIK

1. Preimenovanje in spremembe kategorije Samozaposleni (ZPIZ-1) v Samozaposlene osebe (ZPIZ-2).

V ZPIZ-1 je pogoj za uvrstitev v kategorijo samozaposlenih, če opravlja dejavnost kot edini ali glavni poklic, ZPIZ-2 pa med samozaposlene osebe uvrsti vse tiste osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost ter dodaja tiste osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnost in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja RS.

ZPIZ-1 v obvezno zavarovanje ne vključuje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, če so te osebe zavarovanci v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa. V tem primeru se po ZPIZ-1 šteje, da ne opravljajo samostojne dejavnosti kot glavnega poklica. Tem zavarovancem ZPIZ-1 dopušča, da se lahko za preostali delovni čas do polnega zavarujejo kot samozaposleni. Po ZPIZ-2 se bodo te osebe morale obvezno zavarovati, ker se mora kot samozaposlena oseba obvezno zavarovati tudi tista oseba, ki je zavarovana kot oseba v delovnem razmerju za krajši delovni čas od polnega. V tem primeru se mora ta oseba za razliko do polnega delovnega časa zavarovati kot samozaposlena oseba.

ZPIZ-2 v obvezno zavarovanje vključuje tudi tiste samozaposlene, za katere po 18. členu ZPIZ-1 zavarovanje ni bilo obvezno. Po ZPIZ-1 se namreč šteje, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih 3 let, doseženi dobiček iz dejavnosti samozaposlenega, ki je podlaga za določanje zavarovalnih osnov, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu. Če so se te osebe odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do decembra 2010, bi se morale v roku 1 leta po uveljavitvi ZPIZ-2 obvezno zavarovati.

Po ZPIZ-1 se osebe na šolanju niso mogle zavarovati kot samozaposlene osebe, ker se zanje ni štelo, da opravljajo dejavnost kot edini ali kot glavni poklic. ZPIZ-2 pa določa, da se morajo osebe, ki bodo ob uveljavitvi tega zakona na šolanju in bodo opravljale samostojno dejavnost obvezno zavarovati kot samozaposlene osebe in sicer od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem bi zakon začel veljati.

Med samozaposlene bi se po ZPIZ-2 uvrstili tudi uživalci pokojnin, ki bi ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravljali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobili lastnost zavarovanca kot samozaposlena oseba.

2. Sprememba ob vstopu v zavarovanje

Po ZPIZ-1 velja, da se mora zavarovanec ob vstopu v zavarovanje zavarovati najmanj od zneska minimalne plače (najnižje osnove). ZPIZ-2 pa v zvezi s temi zavarovanci določa izjemo: če so bili zavarovanci v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi, plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

3. Sprememba najnižje in najvišje zavarovalne osnove

ZPIZ-1 določa, da je samozaposleni lahko zahteval znižanje zavarovalne osnove, o čemer je na podlagi zahtevka odločil ZPIZ. Znižana zavarovalna osnova ni smela biti nižja od 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. Tudi ZPIZ-2 predvideva znižanje zavarovalne osnove, vendar za razliko od ZPIZ-1 uvaja »sankcijo« v višini 20 % povečanja zavarovalne osnove, če bi na podlagi dejanskega dobička presegla znižano osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %. Znižana zavarovalna osnova ne bi smela biti nižja od najnižje zavarovalne osnove (t. j. 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec).

ZPIZ-2 za razliko od ZPIZ-1 eksplicitno ne navaja možnosti, da bi se samozaposleni lahko zavarovali od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen. Določa pa najvišjo zavarovalno osnovo v višini 3,5 – kratnika povprečna letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Razlika je torej tudi v spremenljivki, od katere se določi %:

- ZPIZ-1 upošteva % od povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova,

- ZPIZ-2 pa upošteva % od povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

To pomeni, da se zavarovalne osnove ne bodo več mesečno spreminjale, ampak enkrat letno, ko bo znana povprečna letna plača zaposlenih v RS.

4. Sprememba v določanju razredov bruto zavarovalnih osnov

Spremembe so v uvrščanju v ustrezno zavarovalno osnovo. ZPIZ-1 je določal t. i. zavarovalne razrede, ki jih ZPIZ-2 ukinja. ZPIZ-2 določa le najnižjo in najvišjo zavarovalno osnovo. Za najnižjo zavarovalno osnovo velja, da bi bila postopno uvedena. 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, bi bila najnižja zavarovalna osnova šele v letu 2017.

Zavarovalne osnove za samozaposlene bi bile po ZPIZ-2 individualno določene, odvisno do dobička, ki ga bi ga samozaposleni dosegel v davčnem obračunu. Pri tem se tako kot doslej, ne bi upoštevala povečanja in znižanja davčne osnove, ter prispevki za socialno varnost.

Pripravili smo primerjavo najnižjih zavarovalnih osnov, pri čemer smo izhajali iz zadnjih znanih podatkov o minimalni plači in povprečni letni plači zaposlenih v RS, preračunani na mesec. Predpostavili smo, da ti podatki ostajajo nespremenjeni. Izračunali smo tudi, koliko največ lahko znaša doseženi dobiček, da bo samozaposleni plačeval prispevke od najnižje zavarovalne osnove po posameznih letih, v prehodnem obdobju (t.j. od 50 % PLP v RS do 60 % PLP v RS).

ZPIZ-1

ZPIZ-2

Leto

Dosežena davčna osnova ( v EUR)

Najnižja zavarovalna osnova ( v EUR)

je minimalna plača

Prispevki za soc. varnost

(v EUR)

Najnižja zavarovalna osnova (v EUR)

Prispevki za soc. varnost (v EUR)

2011, 2012

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

747,44

285,52

2013

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

777,34

296,94

2014

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

807,24

308,37

2015

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

837,13

319,78

2016

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

867,03

331,21

2017

Do vključno 8.536,36

748,10

285,78

896,93

342,63

Iz tabele lahko ugotovimo, da bi zavarovanci, ki po ZPIZ-1 plačujejo prispevke od najnižje osnove (minimalne plače) že v letu 2013 plačali več prispevkov, če bi bil ZPIZ-2 sprejet. Ker je plačevanje prispevkov teh samozaposlenih odvisno od gibanja povprečne letne plače v RS, je težko napovedati v katerem letu bi morali dejansko vplačati več prispevkov. Z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da bi bili po koncu prehodnega obdobja prispevki za te zavarovance višji.

Nekateri samozaposleni, ki so bili doslej uvrščeni v 2. razred zavarovalnih osnov bi plačevali nižje ali približno enake prispevke kot doslej, kar je razvidno iz spodnje tabele.

ZPIZ-1

ZPIZ-2

Leto

Dosežena davčna osnova

( v EUR)

Najnižja zavarovalna osnova ( v EUR) je 60 % PP v RS

Prispevki za soc. varnost

(v EUR)

Dosežen dobiček

Najnižja zavarovalna osnova (v EUR)

Prispevki za soc. varnost (v EUR)

2011, 2012

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 8.969,28

747,44

285,52

2013

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 9.328,05

777,34

296,94

2014

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 9.686,82

807,24

308,37

2015

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 10.045,59

837,13

319,78

2016

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 10.404,36

867,03

331,21

2017

Nad 8.536,36 do vključno 17.938,56

896,12

342,32

Do vključno 10.763,14

896,93

342,63

* Doseženi dobiček po ZPIZ-2 je primerljiv z doseženo davčno osnovo po ZPIZ-1.

Poglejmo si še izračun dveh samozaposlenih, ki sta trenutno uvrščena v 3. razred zavarovalnih osnov in plačujeta prispevke od 90 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec. Gre za samozaposlena, ki sta v letu 2010 dosegla davčno osnovo nad 17.938,56 EUR do vključno 26.907,84 EUR. Predpostavili bomo, da je zavezanec A v letu 2010 dosegel 18.000 EUR davčne osnove, B pa 25.000,00 EUR

Samozaposleni A

Samozaposleni B

ZPIZ-1:

Davčna osnova = 18.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = 1.344,19 EUR oz. 90 % PP v RS

Prispevki za soc. varnost = 513,49 EUR

ZPIZ-1:

Davčna osnova = 25.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = 1.344,19 EUR oz. 90 % PP v RS

Prispevki za soc. varnost = 513,49 EUR

ZPIZ-2:

Doseženi dobiček = 18.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = doseženi dobiček/12 mesecev = 1.500,00 EUR

Prispevki za soc. varnost = 573,00 EUR

ZPIZ-2:

Doseženi dobiček = 25.000,00 EUR

Bruto zavarovalna osnova = doseženi dobiček/12 mesecev = 2.083,34 EUR

Prispevki za soc. varnost = 795,84 EUR

Izračun pokaže, da bi samozaposleni, ki so uvrščeni v višje razrede zavarovalnih osnov po ZPIZ-1, po ZPIZ-2 plačevali višje prispevke.

UREDITEV V ZPIZ-1

IV. SAMOZAPOSLENI - POSLOVODNE OSEBE (15. člen)

V 15. členu ZPIZ-1 je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Gre za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe v d.o.o., d.n.o., k.d. ali v zasebnem zavodu.

Pravilo edinega in glavnega poklica velja tudi za poslovodne osebe. Samostojno dejavnost opravljajo kot edini poklic, če:

- niso v delovnem razmerju,

- ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani ali

- niso na šolanju.

Samostojno dejavnost opravljajo kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in niso na šolanju. To pomeni, da lahko poslovodne osebe opravljajo svojo dejavnost, hkrati pa so v delovnem razmerju in so na tej podlagi zavarovane za polni ali nepolni delovni čas. ZPIZ-1 osebam, ki so zavarovane na podlagi delovnega razmerja manj kot polni delovni dopušča, da se lahko do polnega delovnega časa zavarujejo kot samozaposleni, ni pa tako zavarovanje obvezno.

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI POSLOVODNE OSEBE?

4. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V ta namen je predpisan tudi ustrezen obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike (obrazec OPSVL).

Podlaga za zavarovanje

Šifre zavarovalnih podlag so napisane v Navodilu za izpolnjevanje obrazca M-1, ki je priloga 1 Pravilnika o obrazcih za prijavo podatkov o PIZ, ZZ, ZSTV in ZPB (Ur. l. RS 37/2011).

Podlaga za zavarovanje

Vrste zavarovanj

Šifra

opis

piz

zz

zpb

zstv

040

Družbeniki, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi (d.o.o., d.n.o., k.d., zasebni zavod)

x

x

x

102

Družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe po nastanku invalidnosti I. kategorije, in niso zavarovane na drugi podlagi

x

103

Osebe, ki so družbeniki zasebnih družb in zavodov, če niso zavarovane na drugi podlagi (d.o.o., d.n.o., k.d., zasebni zavod)

x

112

Poslovodne osebe v osebni družbi in eno-osebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu (d.o.o. z enim družbenikom, d.n.o., k.d., zasebni zavod)

x

Posebnost je prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti (ZPB). Od 1. januarja 2011 je v veljavi ZUTD (Ur.l.80/2010), ki poslovodne osebe v zasebnih družbah loči na tiste, ki:

a.) so obvezno zavarovane tudi za primer brezposelnosti – 6. alineja 54. člena ZUTD določa, da so to poslovodne osebe v osebni družbi (d.n.o., k.d.) in eno-osebni d.o.o. ter zavodu; to pomeni, da se družbeniki d.o.o., ki so hkrati poslovodne osebe zavarujejo za primer brezposelnosti le, če so edini lastniki družbe.

b.) za primer brezposelnosti sploh ne morejo biti zavarovane – poslovodne osebe, ki so družbeniki v več-osebnih kapitalskih družbah (d.o.o.); to pomeni, da se družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba v d.o.o., ki ima dva ali več družbenikov, ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Izjema so osebe, ki so bile na dan 31.12.2010 kot poslovodne osebe vključene v zavarovanje za primer brezposelnosti. Te osebe ohranijo zavarovanje za primer brezposelnosti (podlaga 112) do prenehanja pravnega razmerja, na podlagi katerega so zavarovane (180. člen ZUTD) ne glede na to, da po 54. členu ZUTD ne izpolnjujejo pogojev za podlago 112 (zavarovanje za primer brezposelnosti). Za te zavarovance je ZZZS programsko vzpostavil prijavo v zavarovanje za primer brezposelnosti s šifro podlage 112, s pričetkom zavarovanja 01.01.2011. Za te osebe so v evidencah socialnih zavarovanj zavezanci za prijavo v zavarovanje:

- za podlago 040 še vedno poslovni subjekt (družba, zavod),

- za podlago 112 bo ZZZS evidentiral fizično osebo (družbenika, ki je poslovodna oseba).

S 1. 1. 2011 je za zavarovalni podlagi 040 in 112 sprememba tudi v zavezancu za prijavo v zavarovanje. Zavezanec za prijavo v zavarovanje je fizična oseba – družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba in ne več družba, kot je veljalo do 31. 12. 2010. Pri vseh zavarovancih s podlago 040, pri katerih je v evidenci evidentiran zavezanec za prijavo družba oziroma zavod, bo najkasneje do 31.12.2011 spremenjen zavezanec za prijavo in sicer na fizično osebo (enako kot velja za prijave po podlagi 040, vložene po 01.01.2011). S 1.1.2012 bodo vsi zavezanci za prijavo v evidencah socialnih zavarovanj po podlagi 040 in 112 fizične osebe.

S 1. 1. 2011 je torej za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, uvedena kombinacija zavarovanja podlage 040 (prispevki za PIZ, ZZ in ZSVT) in podlage 112 (prispevki ZPB). V tabeli smo pripravili povzetek kombinacij zavarovanj s podlago 040 in 112.

Datum pričetka zavarovanja:

Po 1. 1. 2011

Po 1. 1. 2011

Pred 1. 1. 2011

Le podlaga 040

Podlaga 040 (PIZ, ZZ, ZSTV) in 112 (ZPB)

Zavarovanec

Družbeniki več-osebne d.o.o., ki so poslovodne osebe in niso zavarovane po drugih podlagah

Družbeniki eno-osebne d.o.o., d.n.o., k.d. ter zavodov, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane po drugih podlagah

Družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in so na dan 31. 12. 2010 zavarovani za primer brezposelnosti tudi če so družbeniki več-osebnih d.o.o.

Zavezanec za prijavo

Fizična oseba (družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba)

Za obe podlagi je fizična oseba (družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba)

Za podlago 040 do 31. 12. 2011 ostaja družba (poslovni subjekt), kasneje bo fizična oseba, za podlago 112 ZZZS evidentira fizično osebo (družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba)

Obračun in način plačila prispevkov DURS

DURS

Zavarovanec je sam zavezanec za obračun in plačilo prispevkov od zavarovalne osnove po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Prispevke obračuna v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga predloži DURS-u na obrazcu OPSVL, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora tudi plačati obračunane prispevke.

Obračun in plačilo prispevkov je mogoč na enak način kot pred 1. 1. 2011. Če zavezanec obračunava prispevke od plače, DURS-u predloži REK-1 obrazec, če pa zavezanec obračunava prispevke od zavarovalne osnove, DURS-u predloži obrazec OPSVL. Obračun prispevkov od plače (na REK-1 obrazcu) je možen le do 31.12.2011.

ZZZS

Zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo preko individualnih zahtevkov (zahtevek za refundacijo nadomestila plače ni mogoč).

Pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovanec še nadalje uveljavlja preko zahtevkov za refundacijo nadomestila plače (zahtevek za refundacijo nadomestila plače je možen le do 31.12.2011).

ZPIZ

Dajalec podatkov o zavarovanih osnovah in plačanih prispevkih na obrazcih M-4 je DURS, ki vodi evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih na enak način kot za druge zavezance – fizične osebe.

Dajalec podatkov o zavarovanih osnovah in plačanih prispevkih na obrazcih M-4 za leto 2011 je pravna oseba, ne glede na to, ali so za tega zavarovanca prispevki v letu 2011 obračunani na obrazcu REK-1 ali na obrazcu OPSVL.

Morda velja omeniti še navedbo iz 54. člena ZUTD: če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po več podlagah, določenih v ZUTD, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi.

Kombinacija zavarovalne podlage 103 in 112 je možna, če družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba izpolnjuje pogoje le za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Po zavarovalni podlagi 103 so zavarovani tisti družbeniki osebnih družb in zavodov, ki niso zavarovani na drugi podlagi in niso poslovodne osebe (so le solastniki). Zavarovani so tudi tisti družbeniki, ki so poslovodne osebe, a ne izpolnjujejo pogojev za obvezno PIZ, ker so npr. na šolanju.

Kombinacija zavarovanj 102 in 112 pa ni mogoča, ker invalid I. kategorije ne more imeti statusa iskalca zaposlitve oz. brezposelne osebe, kar posledično pomeni, da ne more biti zavarovan za primer brezposelnosti.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov v ZPIZ-1 je določena v 207. členu in je zavarovalna osnova. Najnižja osnova za poslovodne osebe je določena 208. členu ZPIZ-1 in je enaka (bruto) najnižji pokojninski osnovi.

Na podlagi 209. člena ZPIZ-1 se samozaposleni uvrsti v ustrezno zavarovalno osnovo glede na izračunani doseženi dobiček. Razvrstitev v zavarovalne osnove je enaka kot pri samostojnih podjetnikih z izjemo najnižje zavarovalne osnove, ki je enaka najnižji bruto pokojninski osnovi.

Najnižja pokojninska osnova se določi s Sklepom o najnižji pokojninski osnovi in od 1. januarja 2011 znaša 551,16 EUR. Upoštevaje povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v RS in znaša za leto 2010 35,34 %, je znesek bruto najnižje pokojninske osnove 852,40 EUR.

Družbeniki, ki so v hkrati v družbi poslovodne osebe plačajo mesečno najmanj 325,62 EUR prispevkov za socialno varnost.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se v skladu z 209. členom ZPIZ-1 določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

3. odstavek 2. člena Pravilnika določa, da se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi) določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oz. minimalni plači, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine.

Zavarovalna osnova se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez olajšav v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. 6. člen Pravilnika določa, da je doseženi dobiček za te zavarovance iz odločbe o odmeri dohodnine ugotovljen dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni delavec. V ta dohodek se štejejo vsi dohodki, ki jih poslovodna oseba prejme za vodenje poslov. Dohodki, ki jih prejme iz naslova lastništva, pa niso vključeni.

Za zavarovanca, ki je začel z opravljanjem dejavnosti, šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca 0. Ti zavarovanci plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove (bruto najnižje pokojninske osnove).

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Uvrstitev v zavarovalno osnovo se na podlagi zadnje prejete odločbe o odmeri dohodnine določi za mesec po mesecu, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine vročena.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

222. in 223. člen ZPIZ-1 določata zavezance za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalcev. Za poslovodne osebe velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

PLAČEVANJE PRISPEVKOV OD PLAČ

Večina poslovodnih oseb, ki so zavarovane po zavarovalni podlagi 040, ima z družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Prispevke za socialno varnost obračunavajo od izplačane plače, kar je primeren način, če so prispevki za PIZ plačani vsaj od najnižje pokojninske osnove. Za te osebe velja izjema glede plačila prispevkov, saj morajo biti ti izplačani najkasneje na dan izplačila plače.

POSLOVODJE, KI NISO DRUŽBENIKI

Poslovodje, ki niso družbeniki družbe, so lahko v delovnem razmerju ali opravljajo delo na podlagi civilne pogodbe in niso obvezno zavarovani po zavarovalni podlagi 040.

UREDITEV V ZPIZ-2

DRUŽBENIKI (16. člen)

Kot družbeniki se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbenik) osebnih in kapitalskih družb oz. ustanovitelji (družbeniki) zavodov ter zadrug v RS in so poslovodne osebe.

Če imajo te osebe sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno najmanj 25 % glasovalnih pravic ali najmanj 25 % delež v kapitalu določene pravne osebe, se prednostno zavarujejo kot družbeniki.

Kot družbeniki se prednostno obvezno zavarujejo tudi osebe, ki so ustanovitelji in poslovodne osebe zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Torej tistih zavodov, ki izplačujejo morebiten dobiček.

18. člen ZPIZ-2 navaja, da se morajo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in ne prejemajo pokojnine obvezno vključiti v zavarovanje. Gre za tiste osebe, ki niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet in ne prejemajo pokojnine. Za drugo delo se šteje tudi poslovodenje po predpisih o gospodarskih družbah, imenovanje v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavode, zadruge …

KATERE PRISPEVKE MORAJO PLAČEVATI POSLOVODNE OSEBE?

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 bi prenehali veljati nekateri členi iz ZPSV, ki sedaj ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje.

Gre za 2., 3., 4., 5., 6.,15., 16., 17. in 18. člen ZPSV, ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za 3. in 6. člen ZPSV v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ti prispevki se ne glede na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu ZPIZ-2. To pomeni, da je osnova za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje enaka osnovi za prispevke za obvezno PIZ.

Ostali prispevki (prispevek za porodniško varstvo in prispevek za zaposlovanje) se bodo še naprej plačevali od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako, kot je doslej določal 4. člen ZPSV.

Podlaga za zavarovanje

ZPIZ-2 bo prinesel dodatne spremembe na področju zavarovanja poslovodnih oseb, ker je kategorija družbenikov širše opredeljena kot so bile poslovodne osebe po ZPIZ-1.

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Osnova za plačilo prispevkov je tudi po ZPIZ-2 zavarovalna osnova (145. člen). ZPIZ-2 predvideva najnižjo osnovo v višini 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. ZPIZ-2 določa tudi najvišjo zavarovalno osnovo v višini 3,5-kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Kako se določi zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

Za dobiček družbenikov štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža.

Na podlagi določb ZPIZ-2 smo pripravili izračun zavarovalne osnove za družbenika (poslovodno osebo). Povprečna letna bruto plača zaposlenih v RS v letu 2010 je znašala 17.938,56 EUR.

NAJNIŽJA ZAVAROVALNA OSNOVA po koncu prehodnega obdobja

INDIVIDUALNE MESEČNE ZAVAROVALNE OSNOVE

NAJVIŠJA ZAVAROVALNA OSNOVA

90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec

dobiček družbenika
št. mesecev

3,5 kratnika povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

1.345,93 EUR [7]

5.232,08 EUR

Tudi za družbenike 411. člen ZPIZ-2 določa odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu. Najnižja osnova za plačilo prispevkov bi se v prehodnem obdobju postopno zviševala. V letu 2011 in 2012 bi bila najnižja osnova za plačilo prispevkov v znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa bi se vsako leto zviševala za deset odstotkov, dokler ne bi leta 2015 dosegla zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

60 %

70 %

80 %

90 %

Če za izhodišče vzamemo zadnji znani podatek o povprečni letni plači zaposlenih v RS, lahko pripravimo tabelo najnižjih osnov za plačilo prispevkov.

Najnižja osnova za plačilo prispevkov v EUR od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (1.494,88 EUR)

Leto 2011 in 2012

Leto 2013

Leto 2014

Leto 2015

896,93

1.046,42

1.195,90

1.345,40

Samozaposleni, med njimi tudi poslovodne osebe, ki plačujejo prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, bi do določitve nove zavarovalne osnove plačevali prispevke od te osnove, ne glede na uveljavitev ZPIZ-2. To pomeni, da bi po ZPIZ-2 plačevali prispevke šele v letu 2012.

Še vedno velja, da zavarovanci ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove. ZPIZ-2 je določil izjemo. Če so bili ti zavarovanci v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi, plačujejo ti zavarovanci prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

Kdaj se določi nova zavarovalna osnova?

Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto. Zavarovalna osnova se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

ZAVEZANCI ZA PLAČILO PRISPEVKOV

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev so določeni 152. zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev pa v 153. ZPIZ-2, ki v zvezi s tem ne uvaja sprememb. Za družbenike velja, da so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca zavarovanci sami.

Izjema: če zavezancem ZZZS izplačuje nadomestilo plače za čas bolezni, je zavezanec za plačilo teh prispevkov ZZZS.

POVZETEK RAZLIK

1. Sprememba in razširitev kategorije družbenikov družb in zavodov, ki so poslovodne osebe

Po ZPIZ-1 se družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi obravnavajo kot samozaposleni, v 15. členu (skupaj z s.p.). ZPIZ-2 te osebe obravnava ločeno, v 16. členu.

Poleg družbenikov osebnih in kapitalskih družb ter zavodov, so po ZPIZ-2 v to kategorijo vključeni tudi družbeniki zadrug, ki so poslovodne osebe. Poleg tega ZPIZ-2 določa, da bi se morale kot družbeniki obvezno zavarovati tiste osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno 25 % glasovalnih pravic ali 25 % delež v kapitalu določene pravne osebe. V tem primeru namreč ne velja določilo 2. odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki pravi, da se mora oseba obvezno zavarovati po tisti zavarovalni podlagi, ki je v ZPIZ-2 navedena pred drugimi, razen če po zavarovalni podlagi, ki je ZPIZ-2 navedena pred drugimi zavarovalnimi podlagami, ni zavarovana za polni delovni čas. Kot družbeniki se morajo prednostno zavarovati tudi ustanovitelji zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti (dobiček se lahko izplača).

ZPIZ-1 v obvezno zavarovanje ne vključuje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, če so te osebe zavarovanci v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa. V tem primeru se po ZPIZ-1 šteje, da ne opravljajo samostojne dejavnosti kot glavnega poklica. Tem zavarovancem ZPIZ-1 dopušča, da se lahko za preostali delovni čas do polnega zavarujejo kot samozaposleni. 18. člen ZPIZ-2 pa navaja, da se morajo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposleni, družbenik ali kmet in ne prejemajo pokojnine, obvezno vključiti v zavarovanje. Za drugo delo se šteje tudi poslovodenje po predpisih o gospodarskih družbah, imenovanje v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavode, zadruge …

2. Sprememba določanja zavarovalne osnove - vštevanje dohodkov

Po ZPIZ-1 so se v zavarovalno osnovo (doseženi dobiček) šteli vsi dohodki, ki jih je poslovodna oseba prejela za vodenje poslov. Vanj se niso vključevali dohodki, prejeti iz naslova lastništva. Po ZPIZ- 2 bi bili v zavarovalno osnovo (dobiček) vključeni vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža.

3. Sprememba najnižje zavarovalne osnove

Po ZPIZ-1 je najnižja osnova za poslovodne osebe enaka bruto najnižji pokojninski osnovi. Najnižja zavarovalna osnova bi po ZPIZ-2 znašala 90 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Upoštevaje prehodne določbe, bi od te osnove družbeniki plačevali prispevke od leta 2015. Za leto 2011 in 2012 je predvidenih 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Primer:

Skladno s predstavljeno tabelo najnižjih osnov, določenih v ZPIZ-2, lahko pripravimo primerjavo med najnižjimi osnovami za obračun prispevkov v ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

Pri primerjavi bomo izhajali iz predpostavke, da znaša zadnja povprečna letna plača zaposlenih v RS, preračunana na mesec 1.494,88 EUR, bruto najnižja pokojninska osnova pa 852,40 EUR. Predpostavili bomo, da se niti bruto najnižja pokojninska osnova niti povprečna letna plača zaposlenih v RS ne bosta spreminjali.

Najnižja pokojninska osnova se določi s Sklepom o najnižji pokojninski osnovi in od 1. januarja 2011 znaša 551,16 EUR. Upoštevaje povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v RS in znaša za leto 2010 35,34 %, je znesek bruto najnižje pokojninske osnove 852,40 EUR.

Leto

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-1

Najnižja osnova za obračun prispevkov po ZPIZ-2

RAZLIKA MED OSNOVO PO ZPIZ-1 in ZPIZ-2

2011 in 2012

852,10 EUR

896,93 EUR (60 % PLP v RS)

- 44,83 EUR

2013

852,10 EUR

1.046,42 EUR (70 % PLP v RS)

- 194,32 EUR

2014

852,10 EUR

1.195,90 EUR (80 % PLP v RS)

- 343,80 EUR

2015

852,10 EUR

1.345,40 EUR (90 % PLP v RS)

- 493,30 EUR

Iz tabele lahko ugotovimo, da bi bila najnižja osnova za prispevke za družbenike ves čas prehodnega obdobja po bistveno višja od trenutno najnižje osnove za obračun prispevkov. Razlika v najnižji osnovi med ZPIZ-1 in ZPIZ-2 je namreč negativna tudi v celotnem prehodnem obdobju.

Poglejmo si še razliko v višini obračunanih prispevkov od najnižjih osnov po ZPIZ-1 in ZPIZ-2.

Leto

Najnižja osnova za obračun prispevkov

Prisp. za soc. varnost

Najnižja osnova za obračun prispevkov

Prisp. za soc. varnost

RAZLIKA MED

PRISP.

PO ZPIZ-1 in ZPIZ-2

2011 in

2012

852,10 EUR

325,20 EUR

896,93 EUR

342,63 EUR

- 17,43 EUR

2013

852,10 EUR

325,20 EUR

1.046,42 EUR

399,73 EUR

- 74,35 EUR

2014

852,10 EUR

325,20 EUR

1.195,90 EUR

456,83 EUR

- 131,63 EUR

2015

852,10 EUR

325,20 EUR

1.345,40 EUR

513,94 EUR

- 188,74 EUR


[1] Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

[2] Če je bil avtorski honorar obravnavan kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice.

[3] Glede na to, da se samozaposleni lahko odloči za zvišanje in pod pogoji za znižanje zavarovalne osnove, je uporaba zavarovalne osnove enaka kot po ZPIZ-1.

[4] Plačevanje vseh prispevkov je vezano na zavarovalno osnovo, določeno v ZPIZ-2.

[5] Upoštevaje zadnje znane podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS.

[6] Pri vseh zavarovancih s podlago 040, pri katerih je v evidenci evidentiran zavezanec za prijavo družba, se bo najkasneje s 31.12.2011 spremenil zavezanec iz družbe na fizično osebo. Po tej spremembi bo možen le obračun in plačilo prispevkov na način kot velja za zavarovanje s podlago 040 oz. 040 in 112 po 1. 1. 2010.

[7] Upoštevaje zadnje znane podatke o povprečni letni plači zaposlenih v RS.

Ključne besede:
pokojninska reforma
ZPIZ-2
ZPIZ
primerjava zpiz-1 in zpiz-2
določanje zavarovalnih osnov po zpiz-2 16. člen
ZPIZ 2
zpiz2

Zadnji članki iz rubrike:

6.10.2014 15:59:20:
Predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti - 29. 9. 2014

6.10.2014 15:58:50:
Predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb - 29. 9. 2014

6.10.2014 15:58:23:
Predlog Zakona o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov - 29. 9. 2014

6.10.2014 15:57:45:
Predlog Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih - 29. 9. 2014

25.9.2014 12:20:36:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - 22. 9. 2014

Najnovejši članki:

21.10.2014 15:08:48:
Vlada se je seznanila s Poročilom o zadolževanju občin v letu 2013 in zadolženosti na dan 31. 12. 2013

21.10.2014 15:08:23:
Vlada sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih

21.10.2014 14:46:48:
Novi Splošni pogoji posredovanja izdanih e-računov med proračunskimi uporabniki in Upravo Republike Slovenije za javna plačila

21.10.2014 14:40:51:
Javni sektor: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v primeru več krajev opravljanja dela

21.10.2014 14:26:51:
Uprava Republike Slovenije za javna plačila bo objavila transakcije v breme računov zavezancev za informacije javnega značaja

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT