Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.4.2003

JUBILEJNE NAGRADE

Romana Kruhar Puc, univ. dipl. prav., davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Pravica do jubilejne nagrade je predmet ureditve v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih. Tako druga točka 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/97 - SKPgd) določa pravico delavca do jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Navedena določba pomeni prehod iz dosedanjega sistema jubilejnih nagrad na podlagi skupne delovne dobe na jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

V zvezi z drugo točko 51. člena SKPgd je komisija sprejela naslednjo razlago: "1. SKPgd je nagarade za delovne jubileje uredila drugače kot so bile urejene v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) in je kot podlago za pridobitev jubilejne nagrade določila delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma kolektivne pogodbe pri delodajalcu lahko podlage za pridobitev jubilejne nagrade uredita drugače ali ugodneje, kot to določa druga točka 51. člena SKPgd, vendar drugačna ureditev ne vpliva na pravico do jubilejne nagrade po določbah SKPgd."

Kot primer navajam Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, ki zavezuje delodajalca v 2. točki 52. člena, ki prav tako veže pravico do jubilejne nagrade na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Pri tem velja opozoriti, da je komisija za razlago navedene kolektivne pogodbe sprejela razlago, da se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje neprekinjena doba pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem, ne oziraje se na to, ali je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka oziroma študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih ali pa je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov.

O avtorici: Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav., UNICONSULT, Davčno, finančno in računovodsko svetovanje, d.o.o. Področja svetovanja: davčni pregledi, svetovanje v davčnem postopku, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dobička pravnih oseb, ostali davki in prispevki.
Želite postaviti vprašanje?

Zadnji članki iz rubrike:

4.3.2015 12:35:21:
Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju

1.3.2015 15:45:25:
Podatki za obračun plač za februar 2015

24.2.2015 13:14:17:
Poročilo o gibanju plač za november 2014

24.2.2015 13:24:06:
Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2015

16.2.2015 16:00:28:
Povprečna mesečna plača 2014

Najnovejši članki:

4.3.2015 18:31:52:
Poročilo o prostovoljstvu za leto 2014

4.3.2015 18:26:50:
Društva: davčni obračun, letno poročilo za leto 2014

4.3.2015 17:28:45:
Tečajna lista z dne 31.12.2014

4.3.2015 16:59:42:
Predlog Zakona o potrjevanju računov (davčne blagajne)

4.3.2015 16:57:29:
MF v javno obravnavo posredovalo osnutek Zakona o potrjevanju računov

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT